Zaradi napredka znanosti in medicine je dolgo časa veljalo, da bo imela vsaka naslednja generacija daljšo življenjsko dobo. Še danes starejši pogosto rečejo: »saj vi mladi boste tako živeli več kot 150 let, ne skrbi«. A znanost se s tem prepričanjem ne strinja. Predvsem v državah blaginje se je naraščanje življenjske dobe po letu 1939 dramatično upočasnilo.
Glede na izsledke raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, nobena generacija po letu 1939 v povprečju ne bo živela 100 let ali več.
Neverjetna prva polovica 20. stoletja
Za začetek 20. stoletja je značilen skokovit upad smrtnosti dojenčkov, ki so ga prinesle inovacije v zdravstvu, izboljšana higiena in višji življenjski standardi. To je imelo za posledico višjo pričakovano življenjsko dobo. Med leti 1900 in 1938 je življenjska doba v razvitih državah narasla za približno pet mesecev in pol na generacijo.
Rojeni v letu 1900 so na primer lahko pričakovali 62 let življenja, medtem ko so pripadniki letnika 1938 v povprečju dosegli približno 80 let. V le nekaj desetletjih je prišlo do dramatičnega napredka.
Manj blesteče nadaljevanje
Za generacije, rojene med leti 1939 in 2000, se je ta napredek upočasnil. Tako je vsaka naslednja generacija lahko pričakovala 2,5 do 3,5 meseca daljše življenje od predhodne generacije, odvisno od uporabljenega statističnega modela. Raziskovalci so se namreč v tem primeru morali posluževati modelov za napovedovanje smrtnosti, ki lahko predvidijo življenjsko dobo v prihodnosti na podlagi trenutne in pretekle smrtnosti.
Manjši napredek, ker je že izhodišče dobro
Povprečna življenjska doba je odvisna tako od smrtnosti dojenčnkov kot od preživetja starejših. V preteklosti je bil glavni razlog za naraščanje življenjske dobe predvsem znižanje smrtnosti dojenčkov. Ta je danes dosegla plato: smrtnost dojenčkov je v razvitih državah izjemno nizka.
To pomeni, da k daljšanju življenjske dobe lahko pripomore le še izboljšano preživetje starejših. Malo verjetno je, da nam bo z znanstvenim in tehnološkim napredkom na tem področju uspelo poskrbeti za tak efekt, kot smo ga videli na začetku prejšnjega stoletja pri zmanjšanju smrtnosti dojenčkov.
Pomen za družbo
Čeprav nobena napoved ni 100-odstotno zanesljiva, lahko rezultati pomagajo vodilnim pri pripravah na prihodnost. Do večjih sprememb v trendu pričakovane življenjske dobe bi lahko pripeljale večje pandemije, medicinski preboji ali večje socialne spremebe, a trenutno vse kaže na dolgoročno upočasnitev rasti življenjske dobe.
Upočasnitev naraščanja življenjske dobe pa še zdaleč ne vpliva le na statistiko. Pričakovana življenjska doba na primer vpliva na to, kako ljudje varčujejo, načrtujejo upokojitev in oskrbo. Tako vlada kot posamezniki morajo torej upoštevati realna pričakovanja pri načrtovanju prihajajočih desetletij.
Novinar
