Po skoraj 50 letih relativne stabilnosti je prihodnost splava v ZDA zelo negotova. Nedavno je namreč v javnost prišel osnutek novega zakona vrhovnega sodišča, ki razveljavlja odločbo Roe proti Wadu iz leta 1973.
Zakaj sploh gre?
Ta je zagotavljala pravico prekinitve nosečnosti v ZDA. V naslednjih mesecih bi tako lahko v številnih zveznih državah običajni postopki splava postali nezakoniti. Nov zakon ne bo preprečil splavov, le otežil bo njegove običajne postopke in ga potisnil na »črni trg«. Ženske bodo izpostavljene večjim tveganjem tako na zdravstvenem kot pravnem področju.
Čeprav bo imela kriminalizacija splava hude posledice, to še ne pomeni popolne vrnitve k nevarnostim izpred petdesetih let. Novi farmacevtski izdelki so zmanjšali potrebo po kirurških splavih, pojavila pa so se tudi nova sredstva, ki ljudem pomagajo pri pridobivanju teh zdravil.
Zdravila?
»Prihodnost splava je v znanju o zdravilih za preprečevanje nosečnosti,« pravi ameriška predstavnica organizacije za dostop do splava Women Help Women, Susan Yanow.
Dandanes večina splavov ni več kirurških in zanje ni nujno potrebna zdravniška ordinacija. Namesto tega jih opravijo s kombinacijo dveh zdravil: mifepristona in misoprostola. Prva tableta, mifepriston, blokira hormon progesteron in zaustavi nadaljnji razvoj nosečnosti. Druga tableta, misoprostol, sproži krčenja, ki izločijo vsebino maternice. Misoprostol se lahko uporablja tudi samostojno in ker se uporablja tudi za druge namene, na primer za zdravljenje razjed in spodbujanje poroda, ga je mogoče najti tudi tam, kjer je mifepriston kriminaliziran – včasih celo v prosti prodaji.
Čeprav se veliko ljudi še vedno odloča za kirurške metode, kot sta vakuumska aspiracija ali dilatacija, je splav s tabletami (znan tudi kot splav z zdravili) postal izjemno priljubljena metoda po vsem svetu.
V nasprotju s kirurškim splavom prekinitev nosečnosti s tabletami ne zahteva posebnega znanja ali pomoči druge osebe. To je korenito spremenilo pomen splava na črno.
Tablete pa niso primerna možnost za vse, kot na primer osebe z motnjami menstrualnega cikla, osebe z materničnim vložkom in osebe, ki potrebujejo splav v poznem obdobju nosečnosti. Za varno prekinitev nosečnosti nekje, kjer je splav prepovedan, ni treba najti nekoga, ki je pripravljen in sposoben opraviti varen splav na skrivaj. Potrebno je le priskrbeti tablete.
Vpliv interneta
To nas pripelje do druge stvari, ki se je spremenila od sedemdesetih let prejšnjega stoletja: internet. Kot razvejana, decentralizirana in pogosto nevladna informacijska platforma je internet ljudem olajšal nakup drog, distribucijo orožja in celo organizacijo protestov. Omogočil je tudi veliko lažji dostop do informacij o varnem samoplačniškem splavu – in do samih tablet za splav – kot bi bilo to mogoče pred pojavom interneta.
Ker ni mogoče fizično razlikovati med spontanim (naravnim) splavom in splavom z zdravili, zdravniki pogosto poročajo o ljudeh, ki po splavu iščejo pomoč, samo zato, ker sumijo, da so sami splavili. Ni presenetljivo, da so v te kazenske primere najverjetneje vpleteni najbolj marginalizirani, kot so pripadniki različnih barv in ljudje z nizkimi dohodki.
Kazenski pregon?
Sara Ainsworth iz inštitita If/When/How opozarja, da se kazenski pregon pogosto izvaja tudi, če ni bil kršen noben zakon. Države, kot je Kalifornija, poleg samoplačniških splavov kaznujejo tudi ljudi, ki so spontano splavili ali rodili mrtvorojenega otroka. In bolj kot postaja splav stigmatiziran, večja je verjetnost, da bodo organi kazenskega pregona in tožilci preganjali ne le ljudi, ki so sami opravili splav, ampak tudi ljudi, ki so ga doživeli.
V pričakovanju tega je družba If/When/How ustanovila telefonsko linijo za pravno pomoč in sklad za pravno zaščito. Prvi je ustanovljen za svetovanje pri obvladovanju pravnih tveganj samoplačniškega splava, drugi pa zagotavlja finančno pomoč ljudem, ki so bili kriminalizirani zaradi nosečnosti.
Novinar
