Ledene kopeli: Znanost, moda ali oboje hkrati?

Man swimming in the ice hole with emotional face
Foto: mihtiander iz iStock

Še pred nekaj leti si ledeno kopel povezoval predvsem z ekstremnimi športniki in kakšnim čudakom, ki skače v zamrznjeno jezero za novo leto. Danes imaš v Ljubljani zanjo lahko celo rezervacijo z inštruktorjem, glasbo v ozadju in vrsto pred vrati, kar pove nekaj o tem, kako hitro se je odnos do tega spremenil.

Beluga, prvi cold plunge studio v prestolnici, ponuja potope v kad z vodo na ledišču, kjer sistemi filtracije skrbijo, da voda ostane bistra kot alpski potoček. Podobne ponudbe se širijo tudi drugod po Sloveniji, kar je znak, da ne gre več za nišno muho peščice navdušencev, ampak za nekaj, kar je našlo dovolj širok krog ljudi, pripravljenih zanj plačati.

Kaj se dejansko dogaja v telesu?

Terapija z mrazom ni novost, že stari Egipčani in grški zdravnik Hipokrat so hladno vodo povezovali z zdravljenjem. Sodobna ledena kopel pomeni potop telesa v vodo med 0 in 10 stopinjami Celzija, običajno za nekaj minut, redkokdaj dlje. Kratkotrajen šok naj bi zožil krvne žile, kar omeji vnetje in oteklino, potem pa se ob ponovnem segrevanju krvni obtok pospeši in naj bi to pospešilo regeneracijo mišic po naporu.

Prihajajoče raziskave sicer opozarjajo, da entuziazem prehiteva dokaze. Nekateri strokovnjaki opozarjajo na povečano tveganje pri ljudeh s srčnimi obolenji. Nenaden stres zaradi mraza lahko povzroči nihanje krvnega tlaka in obremeni srce, česar določene skupine ljudi enostavno ne prenesejo dobro. Priporočilo je precej enoznačno: če imaš kakršnokoli srčno-žilno diagnozo, se pred prvim poskusom posvetuj z zdravnikom, ne pa se kar vreči v kad, ker si videl posnetek na TikToku.

Man practices cold therapy and ice bathing in inflatable tub, using Wim Hof Method for wellness, meditation, fitness recovery, sports therapy. Wellness and healthy lifestyle.
Foto: chanakon laorob iz iStock

Cold plunge kot substitut za savno? Ne ravno

Zanimivo je, da veliko ljudi ledeno kopel kombinira s savno. Kontrastna terapija, kjer izmenično preklapljaš med vročim in mrzlim. Ideja je, da vsak ekstrem sproži drugačen fiziološki odziv, skupaj pa naj bi prinesla več koristi kot vsak posebej. A tudi tu velja podobna previdnost. Nenadno preklapljanje med temperaturnimi skrajnostmi ni nekaj, s čimer bi se moral spopadati vsak, ne glede na zdravstveno stanje, čeprav marsikatero wellness središče to prodaja kot univerzalno rešitev za vse.

Kar je pri stvari nekoliko smešno: marsikdo, ki plača za ledeno kopel v studiu (cene se v Sloveniji za enkraten obisk gibljejo okoli 15 do 25 evrov na sejo), bi enak učinek (če ne boljšega) dosegel s tuširanjem z mrzlo vodo doma, popolnoma brezplačno. Razlika je predvsem v ritualu, druženju in, priznajmo si, dejstvu, da je za nekaj, za kar plačaš, lažje najti motivacijo, da to res narediš, kot pa da bi si sam doma vsako jutro zavrtel mrzlo vodo.

Je vredno poskusiti?

Če si zdrav in te zanima, kako se počutiš po potopu v ledeno vodo, ni razloga, da ne bi poskusil. Samo ne pretiravaj prvič in ne gre v vodo, če imaš srčno-žilne težave brez posveta z zdravnikom. Za marsikoga postane to redna jutranja rutina, ki poskrbi za budnost brez kave. Za druge ostane enkratna izkušnja, ki jo lahko odkljukajo s seznama in nikoli več ne ponovijo, ker so ugotovili, da jim mraz preprosto ni všeč. Kar je, mimogrede, popolnoma legitimen zaključek.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.