Voda v plastenki ali voda iz pipe? V Sloveniji je voda iz pipe sicer pitna in celo zelo kakovostna, a tudi voda v plastenki obljublja obilo mineralov, nekatere celo vitamine.
Glede na rezultate raziskave, objavljene v znanstveni reviji Journal of Hazardous Materials, pa je odgovor jasen. Voda v plastenki je le izjema za nujne situacije, nikakor pa ne bi smela postati del tvojega vsakdana.
Kriva je nizkokakovostna plastika
Največji problem plastenk sta mikroplastika in nanoplastika, ki ju nehote zaužiješ pri pitju vode. Delcev mikroplastike ne vidiš, saj njihova velikost sega od enega mikrona (tisočinka milimetra) do petih milimetrov. Delci, manjši od enega mikrona, sodijo v nanoplastiko. Ti delci se sproščajo pri izdelavi, hranjenju, transportu in postopni razgradnji plastenk. Ker so plastenke izdelane iz nizkokakovostne plastike, se delci sprostijo ob vsakršni obdelavi, izpostavljenosti soncu ali spremembi temperature. Za razliko od večine zaužite mikroplstike, ki potuje po prehranjevalni verigi, preden vstopi v naše telo, v tem primeru zaužijemo plastiko neposredno iz embalaže.
Letni vnos mikroplastike se potroji
Analiza več kot 140 znanstvenih objav ocenjuje, da človek letno zaužije med 39.000 in 52.000 delci mikroplastike. A pozor: če redno piješ vodo iz plastenke, ti to prinese dodatnih 90.000 delcev letno. Namesto 39.000 delcev torej 129.000 delcev oziroma namesto 52.000 delcev kar 142.000 delcev letno.
Veliko tveganje za zdravje, dolgoročnih vplivov sploh ne poznamo
Mikroplastika predstavlja veliko tveganje za zdravje. Ko delci enkrat vstopijo v telo, lahko prečkajo biološke bariere, vstopijo v krvni obtok in tako dosežejo vse pomembne organe v telesu. Povzročijo lahko kronična vnetja, prispevajo k oksidativnemu stresu, hormonskim in reproduktivnim motnjam, živčnim poškodbam in povečajo tveganje za razvoj nekaterih vrst raka. Poleg teh tveganj je zelo zaskrbljujoče, da dolgoročni negativni učinki še vedno niso dobro raziskani in poznani.
Problem namreč predstavlja omejena testiranja in pomanjkanje standardiziranih metod za merjenje in spremljanje prisotnosti delcev mikroplastike. Obstaja sicer več metod, s katerimi je delce mogoče zaznati, a ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Nekatere lahko delce locirajo celo pri zelo majhni vsebnosti, a zato ne morejo razkriti njihove kemijske sestave.
Druge lahko določijo sestavo materiala, a ne morejo izmeriti najmanjših delcev. Najbolj sofisticirana orodja pa so pogosto zelo draga in zato nedostopna. Tudi mikroplastika v okolju povzroča veliko težav in preko prehrane zopet zaide v človeško telo. Več o tem izveš v posnetku.
Slamice prepovedane, plastenke spregledane
Raziskovalka Sarah Sajedi poziva vlade, da ukrepajo v skladu s temi spoznanji in pri svojih akcijah za zmanjšanje plastičnih odpadkov ne spregledajo plastenk. Najpogostejše tarče novih pravil glede plastike so bile v zadnjem času plastične vrečke za enkratno uporabo, plastične slamice in embalaža za enkratno uporabo. Le redki so v obzir vzeli tudi plastenke. Raziskovalka Sajedi poleg tega poudarja pomen izobrazbe: »Ljudje moajo razumeti, da problem ni akutna strupenost – gre za kronično strupenost.
Novinar
