Beseda savna izvira iz finskega jezika in pomeni manjši prostor z visokimi temperaturami, kjer smo izpostavljeni delovanju vročega suhega zraka ali pare, kar izmenično ohlajajo z mrzlo vodo, snegom ali ledom.
Čisti telo, preprečuje prehladna obolenja, regulira obtok, stabilizira krvni pritisk in je nasploh zelo zdrava. Blagodejne učinke savnanja so poznali že stari Rimljani, ki so savne koristili tudi kot prostor za neformalno sestankovanje, prijateljevanje, druženje, sproščanje in zabavo.
Savna čisti telo, sprošča mišice, osvežuje duha in um
Med savnanjem se pospeši delovanje ledvic, ki izločajo strupene in odpadne snovi, pregretje telesa pa povečuje imunsko odpornost. Povečuje nam energijo in zmanjšuje stres. Povečana celična energija pripomore k zdravljenju tkiva in uničuje viruse, tumorje in toksine. Vročina širi pore na koži, povečuje cirkulacijo krvi, kar spodbudi dovajanje kisika v celice. Poleg znoja se izločata preko kože še mlečna in sečna kislina. Redna uporaba savne v koži ponovno oživi naravne procese in tako pospeši razstrupljanje telesa.
Odsvetuje se ljudem z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so motnje krvnega obtoka, previsok ali prenizek krvni tlak, okvare srca in ožilja, tuberkuloza, epilepsija, rak, kožne bolezni ipd.
Poznamo več vrst savn
Pri suhih savnah je relativna zračna vlažnost do 80 %, temperatura pa se giblje okrog 45 °C. Sem spadajo finska savna (najbolj razširjena oblika savne, temperatura: 80 – 100 °C, vlažnost: do 30 %), bio savna (blaga oblika finske savne; temperatura: 45 – 55 °C, vlažnost: 50 – 60 %), zeliščna (posebnost je izparilni lonec z zelišči, iz katerega izparevajo eterična olja; temperatura: 45 – 65 °C, vlažnost: 50 – 70 %), solna (sol kot material, s katerim se oblagajo stene savne, pa tudi tla, osvetlitev in dekoracija je lahko iz soli, največkrat se uporablja himalajska kristalna sol; temperatura: 60 – 80 °C, vlažnost: 35 – 55 %), bioenergetska (posebna izvedba savne z valovanjem naravnih energij na telo, z dodanimi elementi naravnih kristalov in mineralov; temperatura: 60 – 80 °C, vlažnost: 35 – 50 %), savna v zemlji ali Mala savna (posebna oblika savne z ekstremnim temperaturnim režimom, gre za samostojen prostostoječ objekt vkopan v zemljo, segreva se s pečjo; temperatura: do 110 °C, vlažnost: 3 – 6 %).
Parne kopeli pa temeljijo na uparjanju vode in izpustu v prostor. Vodna para telo razstruplja in povzroča izločanje škodljivih ostankov presnove. Temperature so zmerne, vlažnost pa visoka. Pogosto jih kombinirajo z vdihovanjem naravnih eteričnih olj in zelišč. Temperatura je med 45 – 60 °C, vlažnost pa 85 – 100 %. Posebna različica je solna parna kopel (sol in para) in blatna kopel (vsak obiskovalce sedi v svojem prostoru, blatne obloge).
Vse bolj razširjene so infrardeče kabine. Temperatura je tu nižja, od 40 do 60 °C, vlažnost zraka pa največ do 50 %. Infrardeče sevanje je vrsta energije, ki ogreva v procesu konverzije. Človek jo zaznava kot toploto. S tem se telo prične segrevati od znotraj navzven.
Pravila savnanja
V savni se nikoli ne smemo zadrževati več kot 30 minut naenkrat. Najboljši čas je zjutraj in pred spanjem. Pred savnanjem je priporočljivo spiti vodo. Po uporabi savne se oprhajte, a nikoli z vročo vodo, izognite se uporabi mila, znoj operite s pomočjo krtače ali gobe za tuširanje ter se z njo dobro zdrgnite po telesu. Nato spijte še kozarec mineralne vode, si privoščite počitek in tako celicam omogočite, da v miru izločijo strupe.
Savno se obiskuje v več ciklih: segrevanje, potenje, umivanje in ohladitev. Število ponovitev in trajanje posameznega obiska je odvisno od našega počutja. Del procesa savnanja je tuširanje, poleg higienskih razlogov hladna prha služi kot odlično sredstvo za hitro ohladitev.
