Nova obsežna analiza, ki jo je vodilo Ameriško združenje za boj proti raku (American Cancer Society – ACS), kaže zaskrbljujočo sliko svetovnega bremena raka, hkrati pa opozarja, da bi bilo pomemben del bolezni in smrti mogoče preprečiti. Po najnovejših ocenah je leta 2024 za rakom po svetu zbolelo približno 20,6 milijona ljudi, 9,8 milijona pa jih je zaradi bolezni umrlo.
To pomeni, da bo približno vsak peti človek v življenju zbolel za eno od oblik raka, zaradi bolezni pa naj bi umrl približno vsak deveti moški in vsaka trinajsta ženska. Če se stopnje pojavnosti ne bodo spremenile, bi lahko že do leta 2050 samo zaradi rasti in staranja prebivalstva število novih primerov naraslo na približno 34,4 milijona na leto – kar je 67 odstotkov več kot leta 2024.
Rak ostaja eden največjih svetovnih zdravstvenih izzivov
Poročilo Global Cancer Statistics 2024, objavljeno leta 2026, so pripravili raziskovalci ACS in Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC), specializirane agencije Svetovne zdravstvene organizacije za področje raka. Rezultati so bili objavljeni v strokovni reviji CA: A Cancer Journal for Clinicians. Temeljijo na podatkih GLOBOCAN za leto 2024, ki zajemajo 34 vrst raka v 186 državah. Raziskovalci so primerjali pojavnost raka in umrljivost med posameznimi deli sveta in državami z različnimi vrednostmi indeksa človekovega razvoja ter na podlagi demografskih projekcij ocenili prihodnje breme bolezni.
»Rak je eden največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja in velika ovira pri podaljševanju pričakovane življenjske dobe po svetu. Razumevanje obsega in geografske razporeditve bolezni je bistvenega pomena za načrtovanje učinkovitih in pravičnih ukrepov preprečevanja in obvladovanja raka,« je povedala glavna avtorica raziskave dr. Hyuna Sung iz ACS. Ob tem poudarja, da visoke številke niso zgolj razlog za zaskrbljenost, temveč kažejo tudi na možnosti za ukrepanje. Pomemben delež smrti zaradi raka je povezan z dejavniki tveganja, na katere je mogoče vplivati, dodatne smrti pa je mogoče preprečiti z zgodnjim odkrivanjem bolezni in pravočasnim zdravljenjem.
Med posameznimi deli sveta obstajajo ogromne razlike
Ena najbolj opaznih ugotovitev poročila je, kako neenakomerno je breme raka razporejeno po svetu. Starostno standardizirane stopnje pojavnosti raka se med svetovnimi regijami razlikujejo za približno štiri- do petkrat. Najvišje so bile v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer so raziskovalci pri moških ocenili 477 novih primerov na 100.000 prebivalcev, pri ženskah pa 396. Na drugem koncu lestvice so bile nekatere regije Afrike in južne oziroma osrednje Azije. Nižja ugotovljena pojavnost pa sama po sebi ne pomeni nujno manjšega zdravstvenega problema, saj so pomembne tudi razlike v diagnostiki, registraciji bolezni in starostni strukturi prebivalstva.
Razlike v umrljivosti so nekoliko manjše, vendar še vedno izrazite – med regijami so približno dvakratne. Med moškimi je bila najvišja stopnja umrljivosti zaradi raka ugotovljena v vzhodni Evropi, med ženskami pa v Melaneziji. Poročilo posebej opozarja tudi na nesorazmerno breme v Afriki in Aziji, kjer je delež smrti glede na število ugotovljenih primerov večji. Nasprotno Evropa predstavlja le okoli devet odstotkov svetovnega prebivalstva, vendar je leta 2024 predstavljala približno petino vseh novih primerov raka in smrti zaradi raka.
Pljučni rak ostaja na prvem mestu
Pljučni rak je bil leta 2024 najpogosteje diagnosticirana vrsta raka na svetu in hkrati najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Ocenjenih je bilo skoraj 2,6 milijona novih primerov, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh novih diagnoz. Zaradi pljučnega raka je umrlo približno 1,9 milijona ljudi oziroma približno 19 odstotkov vseh ljudi, ki so umrli zaradi raka. Tobak pri tem ostaja najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja.
Rak dojk pri ženskah je bil druga najpogosteje diagnosticirana oblika raka na svetu. Leta 2024 je bilo ocenjenih približno 2,4 milijona novih primerov in 694.000 smrti. Posebej velike so razlike med bogatejšimi in revnejšimi deli sveta. Ženska v zahodni Afriki ima približno dvakrat večjo verjetnost, da bo zaradi raka dojk umrla, kot ženska v Avstraliji ali na Novi Zelandiji, čeprav je pojavnost bolezni v zahodni Afriki približno za polovico nižja. Takšna razlika kaže predvsem na neenakosti pri dostopu do zgodnjega odkrivanja, diagnostike in učinkovitega zdravljenja.
Veliko breme predstavljajo tudi rak debelega črevesa, jeter in prostate
Rak debelega črevesa in danke je bil tretja najpogosteje diagnosticirana oblika raka in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2024 je bilo ocenjenih več kot dva milijona novih primerov in približno 918.000 smrti. Na pojavnost vpliva več dejavnikov, med drugim staranje prebivalstva, dedna nagnjenost in življenjski slog. Pomembna prednost pri tej bolezni je možnost presejanja, saj je mogoče nekatere predrakave spremembe odkriti in odstraniti, še preden se razvije rak. Slovenija je ena vodilnih na tem področju, saj poleg DORE, ZORE in SVITa v prihodnosti pričakujemo še programa LUKA (za odkrivanje pljučnega raka) in PETER (za odkrivanje raka prostate).
Rak jeter je bil po številu novih diagnoz manj pogost, vendar je zaradi visoke umrljivosti predstavljal tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Ocenjenih je bilo približno 843.000 novih primerov in 732.000 smrti. Pri moških je pomemben tudi rak prostate, ki je bil druga najpogosteje diagnosticirana oblika raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Leta 2024 je bilo po svetu približno 1,5 milijona novih primerov in 420.000 smrti. Posebej visoka umrljivost je bila ugotovljena na Karibih in v podsaharski Afriki.
Rak želodca, materničnega vratu in trebušne slinavke ostajajo resna grožnja
Rak želodca je leta 2024 povzročil približno 980.000 novih primerov in 642.000 smrti, s čimer se je uvrstil na peto mesto tako po pojavnosti kot po umrljivosti. Najvišje stopnje bolezni so bile v vzhodni Aziji. Rak materničnega vratu medtem ostaja izrazit primer bolezni, pri kateri bi bilo mogoče z dobro organizirano preventivo preprečiti velik del bremena. Kljub učinkovitemu cepljenju proti HPV in presejalnim programom je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka med ženskami v 26 državah, predvsem v podsaharski Afriki ter nekaterih delih Srednje in Južne Amerike.
Poseben problem predstavlja rak trebušne slinavke. Po številu novih primerov je bil šele na 11. mestu, vendar je leta 2024 povzročil približno 491.000 smrti in se s tem uvrstil na šesto mesto med vzroki smrti zaradi raka. Velika umrljivost je med drugim povezana s tem, da bolezen pogosto odkrijejo šele v napredovali fazi. Med pogostejšimi diagnozami je bil tudi rak ščitnice, pri katerem je bilo ocenjenih približno 959.000 novih primerov, vendar je njegova umrljivost bistveno nižja kot pri raku trebušne slinavke.
Do leta 2050 bi lahko bilo novih primerov za dve tretjini več
Projekcije kažejo, da se bo svet z naraščajočim bremenom raka spoprijemal tudi v prihodnjih desetletjih. Če se današnje stopnje pojavnosti ne bi spremenile, bi že rast in staranje svetovnega prebivalstva povzročila povečanje števila novih primerov z 20,6 milijona leta 2024 na približno 34,4 milijona leta 2050. To pomeni 67-odstotno povečanje. Največje sorazmerno povečanje raziskovalci pričakujejo v državah z nižjimi vrednostmi indeksa človekovega razvoja, kjer so zdravstveni sistemi pogosto že zdaj bolj omejeni.
To pa ni nujno nespremenljiv scenarij. Raziskovalci poudarjajo, da lahko preventiva, zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje pomembno zmanjšajo prihodnje breme bolezni.
»Vsaka regija se sooča z drugačnimi izzivi na področju raka, zato vsaka država potrebuje svoj načrt za zmanjševanje naraščajočega bremena. Vendar mora biti preprečevanje raka najpomembnejša prednostna naloga vsake države,« je poudaril dr. Ahmedin Jemal iz ACS. Med najpomembnejšimi ukrepi izpostavlja zmanjševanje uporabe tobaka, preprečevanje okužb, povezanih z rakom, zmanjševanje uživanja alkohola, vzdrževanje zdrave telesne mase in redno telesno dejavnost. Prav kombinacija preprečevanja, zgodnjega odkrivanja ter pravičnejšega dostopa do diagnostike in zdravljenja bo odločilna, če želimo preprečiti, da bi demografske spremembe v prihodnjih desetletjih povzročile še bistveno večje svetovno breme raka.
Novinar