Pred leti je bil proteinski napitek precej jasen signal: nekdo je hodil v fitnes. Danes ga najdeš ob kavi, proteinski puding pa v hladilniku poleg navadnega jogurta. Tudi kruh, kosmiči in celo sladice dobivajo oznako ‘high protein’.
To ni samo občutek. Analiza FoodNavigatorja, ki povzema podatke Circane in Mintela, kaže, da so se trditve ‘high protein’ po pandemiji močno razširile po evropskem živilskem trgu. V Veliki Britaniji je delež novih živil in brezalkoholnih pijač s takšno oznako zrasel z 5 odstotkov leta 2023 na 7 odstotkov leta 2024. Pri mlajših od 35 let je konec leta 2024 kar 39 odstotkov potrošnikov protein uvrstilo med najpomembnejše dejavnike zdrave hrane.
Beljakovine so očitno postale več kot hranilo. Postale so marketinška beseda.
Koliko beljakovin sploh potrebujemo?
Tu se začne zanimivejši del. EFSA za zdrave odrasle navaja populacijski referenčni vnos 0,83 grama beljakovin na kilogram telesne mase na dan. Za osebo, ki tehta 70 kilogramov, je to približno 58 gramov na dan. EFSA hkrati ugotavlja, da je povprečen vnos beljakovin pri odraslih v Evropi pogosto že nad to vrednostjo.
To seveda ne pomeni, da dodatne beljakovine nimajo smisla. Pri športnikih, ljudeh z večjo količino mišične mase ali pri določenih prehranskih ciljih so potrebe lahko drugačne. Tudi količina treninga šteje.
Problem nastane, ko se ‘več’ samodejno spremeni v ‘boljše’.
Recimo, da ima 70-kilogramska oseba običajen dan in brez posebnega načrtovanja zaužije 70 gramov beljakovin. Za osnovne potrebe je to že več od referenčnega vnosa EFSA. Če nato doda še proteinski puding z 20 grami beljakovin in shake z 25 grami, je pri približno 115 gramih. To je več kot 1,6 grama na kilogram telesne mase.
Za nekoga, ki resno trenira, takšen vnos ni nujno nenavaden. Za človeka, ki je včeraj naredil 6000 korakov in danes kupil proteinski puding, ker je bil na embalaži velik napis ’20 g proteinov’, pa ni razloga za paniko, pa tudi posebne potrebe po njem verjetno ni.
Kaj pravzaprav kupujemo?
Vzemimo konkreten primer iz slovenskega supermarketa. Mercatorjeva spletna trgovina trenutno ponuja Zott proteinski puding, 200 gramov, za 1,29 evra. Cel lonček vsebuje 20 gramov beljakovin. To pomeni približno 6,45 evra za kilogram izdelka.
Podobno stane Z Bregov proteinski puding, 180 gramov, 1,29 evra, pri čemer deklaracija navaja 10 gramov beljakovin na 100 gramov. Cel lonček ima torej približno 18 gramov beljakovin.
Active Zone je s 0,99 evra za 200 gramov nekoliko cenejši. Tudi ta puding ima 10 gramov beljakovin na 100 gramov, torej približno 20 gramov na lonček.
Če bi nekdo vsak dan kupil en tak puding, bi ga to pri ceni 1,29 evra stalo približno 39 evrov na mesec oziroma okoli 471 evrov na leto. To je preprost izračun brez akcij in sprememb cen, ne povprečna letna poraba potrošnika.
In potem pride še protein v prahu.
Na Mercatorjevi spletni strani je 908-gramska embalaža sirotkinih beljakovin Proseries trenutno 33,99 evra. Izdelek vsebuje 76 gramov beljakovin na 100 gramov. Če ena merica vsebuje 30 gramov praška, dobimo približno 23 gramov beljakovin. Strošek ene take merice je približno 1,12 evra.
Puding torej ni nujno najdražji način, kako dodati beljakovine. Je pa precej bolj priročen. In ravno priročnost je velik del zgodbe.
Proteinski izdelek ali samo dobra embalaža?
Tu marketing postane zanimiv. Beseda ‘protein’ na sprednji strani embalaže zelo hitro ustvari vtis, da je izdelek avtomatično bolj zdrav. Ni. Proteinski puding je še vedno puding. Proteinska ploščica je lahko praktičen prigrizek, vendar njena visoka vsebnost beljakovin ne izbriše drugih sestavin. Pri izbiri je zato pametno pogledati celotno deklaracijo: beljakovine, sladkorje, nasičene maščobe, vlaknine in energijsko vrednost.
WHO pri zdravi prehrani poudarja raznolikost in priporoča prehrano, ki temelji na različnih živilih, med drugim zelenjavi, sadju, stročnicah, polnozrnatih živilih ter virih beljakovin živalskega in rastlinskega izvora. Leta 2026 WHO posebej opozarja tudi, da so močno predelana živila pogosto bogata s soljo, prostimi sladkorji ali nezdravimi maščobami.
Zato ima lahko navaden grški jogurt, jajca, skuta, leča ali fižol precej bolj smiseln prostor v prehrani kot pet različnih ‘protein’ izdelkov, ki jih kupimo samo zato, ker so trenutno povsod.
Zakaj potem vsi govorijo o proteinih?
Ker se je protein iz sveta športne prehrane preselil v vsakdanjo trgovino. Innova Market Insights je za leto 2026 beljakovine uvrstila na vrh svojih evropskih prehranskih trendov. Po njihovih podatkih 7 od 10 Evropejcev spremlja količino beljakovin v svoji prehrani, skoraj vsak deseti nov živilski ali brezalkoholni izdelek v Evropi pa ima oznako >high protein< ali >source of protein<.
Številke lepo pokažejo, zakaj proizvajalci to počnejo. Če lahko navadni sladici dodaš beljakovine, jo zapakiraš kot bolj funkcionalen izdelek in s tem dosežeš potrošnika, ki želi jesti ‘bolje’, imaš nov razlog za nakup.
In potrošniki to očitno sprejemajo. Ocado je leta 2025 poročal, da so se iskanja izraza ‘high protein’ na njihovi spletni trgovini povečala za 105 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Pri starostni skupini 16–34 let je 62 odstotkov anketiranih povedalo, da zdaj zaužije več beljakovin kot prej.
Tukaj se pojavi tudi vpliv družbenih omrežij. Če si v zadnjih letih vsaj enkrat odprl TikTok ali Instagram, si verjetno naletel na cottage cheese recepte, proteinske sladice in videe, kjer se vsak obrok začne z vprašanjem, koliko proteinov ima.
Je torej vse skupaj samo marketinški trik?
Ne čisto. Beljakovine so pomembno hranilo in brez njih mišice pač ne rastejo. Pri ljudeh, ki trenirajo, imajo povečane potrebe ali težko dosežejo dovolj beljakovin z običajno prehrano, so proteinski izdelki lahko zelo praktični.
Toda ‘praktičen’ ni isto kot ‘nujen’. Če za zajtrk poješ jajca in jogurt, za kosilo stročnice ali meso, čez dan pa še nekaj mlečnih izdelkov, si lahko z beljakovinami že zelo dobro preskrbljen. Proteinski puding je v takem primeru predvsem priročen sladek prigrizek z več beljakovinami.
In to je verjetno najbolj pošten pogled na trenutno proteinsko evforijo: ne gre za prevaro, gre pa za zelo dobro zapakirano potrebo. Beljakovine potrebujemo. Ali jih moramo kupiti v lončku z velikim napisom >HIGH PROTEIN<, je že precej druga zgodba.
