
Dobra ponev spada med osnovne kuhinjske potrebščine. Danes obstajajo v najrazličnejših oblikah in iz različnih materialov. Teflonske ponve so priljubljene, ker se hrana nanje »ne prime« in omogočajo enostavno čiščenje. A točno tem ponvam očitajo sproščanje zdravju škodljivih kemikalij.
Kakšne so torej alternative? Keramika, lito železo, baker, nerjaveče železo, aluminij, emajlirane ponve … Izbire je veliko. S spodnjimi nasveti boš lažje izbral pravo ponev, za svoje potrebe.
Za kaj sploh uporabljaš ponev?
Izbira ponve je zelo individualna: odvisna od lastnega sloga kuhanja in preferenc. Najprej si napiši seznam jedi, ki jih pripravljaš na ponvi.
Če se na primer prehranjuješ vegansko, morda ni ključno, da ponev omogoča perfektno pripravo ocvrtih jajc brez prijemanja, ali da se meso lepo zapeče. Če nimaš pečice, je povsem vseeno, ali je ponev kompatibilna s peko v pečici. Za ljubitelja palačink je posebna ponev za palačinke smiselna, za koga drugega povsem nepotrebna.
Razmisli tudi o tem, da nekatere jedi zahtevajo zelo visoke temperature (na primer stir fry), druge nižje – tudi to namreč vpliva na izbiro ponve. Pomembno je tudi, koliko porcij običajno pripravljaš. Če živiš sam in ne kuhaš veliko, je majhna ponev lahko zelo priročna. Za meal-prep in pripravo družinskega kosila potrebuješ večje kapacitete in je velik premer ponve ključen.

Splošni napotki
Ko izbiraš velikost ponve, seveda upoštevaj lastne potrebe in navade. Če uporabljaš steklokeramično ploščo brez indukcije, pomeri tudi premer krogcev, ki predstavljajo segrevalno površino, in izberi ponve, ki se ujemajo z enim od teh premerov. Poleg ponve potrebuješ tudi pokrovko.
Preveri, če je ta že vključena pri nakupu, ali jo moraš kupiti posebej. Morda lahko isto pokrovko uporabiš za ponev in katero izmed posod. Še ena zanimivost: lastnosti pravega woka na običajnih štedilnikih ne izkoristiš, saj ga ne moreš dovolj segreti. Posebej nesmiselni pa so »teflonski woki«, saj je ravno namen woka, da ga segreješ na zelo visoko temperaturo, tega pa s teflonom ne smeš. Za prav vse ponve velja, da se morajo pred pomivanjem ohladiti. Za daljšo obstojnost je vse vrste ponev bolje pomiti na roke.
Ponev vključuje tudi ročaj
Poleg površine nekaj pozornosti nameni tudi ročaju ponve. Ta naj bo dovolj dolg, da omogoča enostavno uporabo in premikanje ponve. Izogibaj se okroglim ročajem, saj omogočajo slabši oprijem in težje nagibanje ponve. Ročaj naj ne bo nameščen z vijakom: ta sistem je sicer najcenejši, a pogosto tudi najmanj trpežen in zanesljiv. Plastični ročaji so slaba izbira, saj plastika in vročina nista dobra kombinacija.
Po drugi strani so silikonski ročaji odporni na vročino in jih lahko uporabljaš celo v pečici, niso pa kompatibilni z odprtim ognjem (če boš ponev uporabljal tudi zunaj oziroma na odprtem plinskem štedilniku). Če je ročaj iz istega materiala kot ponev (na primer pri železnih ponvah), je dobro izbrati takega, ki ima »luknjo«. Ta namreč zmanjša toplotni tok do ročaja, da se ta manj segreje (a boš še vedno moral uporabiti rokavice).
Teflonska ponev
Teflonska ponev ima slab sloves zaradi škodljivih kemikalij. Glede zdravja ni problematičen teflon, temveč kemikalije, ki so kot dodatki del materiala. Te se pri pregrevanju začnejo sproščati (tudi če ponev ni fizično poškodovana). Če se torej kljub vsemu odločiš za teflonsko ponev, pazi, da je ne pregreješ.
Nikoli je ne segrevaj prazne – vedno dodaj vsaj vodo ali olje, da se površina ne bo segrela. Med kuhanjem in po kuhanju dobro prezrači prostor. Teflonske ponve tudi ne uporabljaj v pečici. S temi ukrepi boš minimiziral negativne učinke na zdravje in izkoristil pozitivne lastnosti površine, na katero se hrana ne prijema.
Druga slabost teflonske ponve je neobstojnost. Ko je površina enkrat poškodovana, se hrana začne prijemati in ponev postane neuporabna. Takrat je čas, da jo zavržeš in kupiš novo. Da se ponev ne bo prehitro uničila, nikoli ne uporabljaj kovinskega pribora. Namesto tega izberi silikonski ali lesen kuhinjski pribor. Vedno jo pomij na roke z mehko gobico in milom, nikakor ne uporabljaj kovinske gobice ali abrazivnih čistil.
Čeprav nekateri proizvajalci trdijo, da je primerna za pomivalni stroj, bo ta vedno skrajšal življenjsko dobo ponve. Pri zlaganju ponev v omaro poskrbi, da bo med njimi vedno zaščita iz filca ali vsaj brisačka, ki bo preprečila drgnjenje. Čeprav se sliši nenavadno, na teflonski ponvi nikoli ne uporabljaj spreja proti prijemanju (angleško non-stick spray), saj se ta zapeče v površino in poslabša njene lastnosti. Če želiš nekoliko obnoviti površino, na toplo ponev dodaj nekaj rastlinskega olja in ga razmaži s papirnato brisačko.
Zaradi kratke življenjske dobe ni smiselno kupiti drage teflonske ponve. Tudi dražje niso bolj obstojne ali občutno boljše kakovosti. Tefal ponuja cenovno dostopne ponve, ki imajo tudi indikator segretosti. Kljub negativnim lastnostim je le površina teflonske ponve zares neprijemajoča. Zato je priročno imeti eno teflonsko ponev vsaj za pripravo jajc in pogrevanje hrane – dve kuharski operaciji, ki sta s stališča prijemanja hrane zelo zahtevni.

Keramična ponev
Keramika velja za alternativo teflonu, saj se hrana nanjo prav tako ne prijema. A to ne drži povsem: res se hrana manj prijema kot na kak drug material, vseeno pa se lastnosti keramike ne morejo kosati s teflonom. Tudi keramične ponve so zelo neobstojne, njihova površina se hitro uniči in postane neuporabna. Zato zanjo veljajo enaki previdnostni ukrepi kot za teflon: izogibanje abrazivnim čistilom, pomivalnemu stroju in sprejem proti prijemanju. Je pa keramika zdravju prijazna, brez škodljivih kemikalij, in omogoča pripravo hrane pri nekoliko višji temperaturi. Poškodovana površina torej ne predstavlja zdravstvenega tveganja, je pa nepriročna za uporabo. Čeprav jo lahko segrevaš bolj kot teflon, je ne uporabljaj v pečici na stopnji žar. Dobre znamke keramičnih ponev so: Made In, Caraway, Greenpan (model Valencia pro) in Xtrema.

Ponev iz nerjavečega jekla
Gre za klasiko pri izbiri posode, je povsem zdravju prijazna, a zahteva nekoliko več spretnosti pri kuhanju. Kuhanje brez maščobe tu odpade. Vedno dodaj zadosti olja, ga dobro segrej in šele nato dodaj preostalo hrano. Segreto olje bo poskrbelo, da hrana dobesedno lebdi na tanki plasti pare in ne pride v stik s ponvijo. Le tako se boš izognil prijemanju. Pri kuhanju ti bo zelo koristil poseben termometer, s katerim preveriš, če je olje dovolj segreto (in preprečiš, da bi ga pregrel).
Ponev iz nerjavečega jekla ima v resnici v svoji notranjosti plast aluminija ali bakra, ki izboljša prevajanje toplote. Izberi ponev, ki ima to plast tudi znotraj robov ponve, ne le na dnu. To bo namreč zagotovilo enakomerno segrevanje dna in robov. Primerna debelina plasti aluminija je 2,4 milimetra.

Ponev iz litega železa in ponev iz ogljikovega jekla
Obe ponvi sta zelo trpežni in imata praktično neomejeno življenjsko dobo. Zahtevata pa več vzdrževanja in pozornosti. Če po kuhanju rad na hitro pospraviš in se posvetiš drugim hobijem, lito železo in ogljikovo jeklo nista primerna izbira. Pri teh materialih je namreč ključno, da se s časom ustvari posebna plast, ki tudi preprečuje prijemanje hrane.
To pomeni, da je nikoli ne smeš oprati v pomivalnem stroju, po vsaki uporabi pa je ponev potrebno naoljiti. Poleg tega v teh ponvah ne smeš pripravljati hrane s kislimi sestavinami (paradižnikova omaka, limone in vino odpadejo), saj te takoj uničijo plast.
Če želiš tvorjenje plasti na začetku pospešiti, jo večkrat izmenično naolji in postavi v pečico na 250°C. Prednost ponve iz litega železa je, da je povsem naravna, zaradi sproščanja železa v hrano pa je posebej priporočljiva, če imaš pomanjkanje tega minerala.
Da boš bolje razumel, kaj pomeni vzdrževanje litoželezne ponve, si poglej spodnji posnetek:
Novinar