Hrana predstavlja 10 do 30 odstotkov ogljičnega odtisa gospodinjstva. Od tega meso prispeva kar polovico. Če se sprašuješ, s katerim ukrepom lahko najbolj zmanjšaš svoj ogljični odtis, je to verjetno veganska prehrana. A večina si take spremembe ne more predstavljati.
Morda pa si lahko predstavljaš, da nekoliko prilagodiš izbor mesa, ki ga uživaš. Če na primer namesto govedine izbereš perutnino, lahko s tem prepoloviš okoljski vpliv. Preberi si, katere vrste mesa so najslabše za naše okolje, katere nekoliko manj.
Slabo (a morda najboljše od mesa): ribe in morski sadeži
Ta kategorija je zelo široka in širok je tudi razpon emisij, ki je značilen za posamezna živila iz te kategorije. Gojeni rakci in gojen losos namreč prinese približno toliko emisij kot svinjina, divje ujete ribe pa imajo vpliv, ki je nižji od kokošjih jajc. Če si vzameš nekaj časa in preučiš najboljše možnosti na SeafoodWatch.org, lahko ribe postanejo najbolj trajnosten živalski vir beljakovin.
Slabo: perutnina
Perutnina v povprečju prinese 6 kilogramov CO2 ekvivalentov za kilogram mesa. Ta številka je nekoliko nižja za piščance in nekoliko višja za purane, ki se že lahko primerjajo s svinjino. Jajca imajo manjši okoljski vpliv od mesa, predvsem pa jih je mogoče trajnostno pridelati doma.

Slabše: svinjina
Prašiči za razliko od krav in ovc niso prežvekovalci, zato proizvedejo dosti manj metana. Zaradi intenzivnega kmetovalstva in tehnik, ki se pri tem uporabljajo, ima svinjina vseeno tretji največji okoljski vpliv med pogostimi vrstami mesa. Skupne emisije se namreč gibljejo med 7 in 12 kilogramov CO2 ekvivalentov za kilogram mesa. To je manj kot tretjina emisij, ki se sprostijo pri govedini, a vseeno dosti več, kot pri prej omenjenih izbirah.

Najslabše: govedina
Za kilogram govedine se v okolje sprosti med 27 in 60 kilogrami emisij toplogrednih plinov. S tem se govedina uvršča med najslabša živila za naše podnebje. Problematične so tako emisije metana kot ogljikovega dioksida. Presenetljiv pa je podatek, da so emisije pri proizvodnji sira podobne kot pri pridelavi govedine ali jagnjetine – torej celo vegetarijanska prehrana ni nujno zelo okolju prijazna. Ne glede na vse je jasno, da govedoreja močno prispeva h klimatskim spremembam.

Najslabše: ovčetina in jagnjetina
Po nekaterih ocenah se za kilogram jagnjetine v okolje sprosti še več emisij kot za kilogram govedine. Je pa res, da danes pojemo dosti manj jagnjetine in ovčetine kot govedine, zato so absolutne količine emisij manjše. A pomembno je vedeti, da menjava govejega mesa za jagnjetino ne bo znižala tvojega ogljičnega odtisa. Še vedno se za kilogram jagnjetine sprosti približno 39,2 kilograma CO2 ekvivalentov. Najbolje se je torej izogibati vsem trem vrstam mesa.

Novinar




