Sladoled v številkah

Sladoled v šalčki

Sladoled – odlična poslastica, brez katere poletje ni pravo poletje. V kornetu, lončku ali na palčki, lahko pa tudi po domače kar iz banjice. Lahko z dodatki ali brez, okusov ogromno (tudi z okusom česna, paradižnika, piva), prodajnih mest pa še več. No, degustacijo bomo prepustili tebi, opremili pa te bomo z nekaj dodatnimi informacijami, da se s svojim poletnim prijateljem še bolje spoznaš. 😀

Zgodovina?

Sladoled si je človek pripravljal že v pradavnini. Šlo je sicer za nekoliko drugačno obliko kot danes, saj so namreč sneg pomešali s sadjem in medom.

Prvi zapiski, ki omenjajo sladico pripravljeno iz zgoščenega grozdnega soka, prelitega preko ledu, izvirajo iz Perzije. Ker skrinj pač še ni bilo, so sneg hranili v posebnih jamah, ledenicah ali pa so ga prinesli iz visokih gora in se z njim hladili v vročih dneh.

Prva komercialna raba sladoleda je zabeležena v srednjem veku, in sicer so Arabci v Damasku, Bagdadu in Kairu že uživali v sladoledu, ki je bil narejen iz mleka in bil sladkan s sladkorjem.

Kaj pravijo številke?

  • Kitajci so zamrznjeno zmes snega, mleka in riža uporabljali že 200 let pred našim štetjem, nato pa je njihove aparature in recepte k nam prinesel Marco Polo.
  • Prvi moderni stroj za izdelavo sladoleda je bil patentiran v ZDA leta 1843 s strani gospe Nancy Johnson iz Filadelfije.
  • Prvo tovarno za proizvodnjo sladoleda so odprli v Bostonu, leta 1851.
  • Povprečen Američan na leto poje 20 litrov sladoleda, medtem ko smo se v povprečju Slovenci zaustavili na 4.
  • Kar 30 % prodanega sladoleda je vanilijevega okusa.
  • Da poješ kepico, jo moraš polizati 50-krat.
  • Za prodajalce sladoleda je nedelja najbolj donosen dan v tednu.
  • Kdo pa poje največ sladoleda? Otroci med 2. in 12. letom in pa odrasli nad 45.

 

Novinarka in urednica revije Dijak 2019

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.