Ali kreme s kolagenom dejansko delujejo?

Ženska, ki si maže obraz.
Foto: fizkes iz iStock

Ideja, da lahko z mazilom zaustavimo vidne znake staranja (ali da so tej celo lahko reverzibilni) je vsekakor privlačna.

Vprašanje je, ali je tudi uresničljiva. Obljube krem s kolagenom vključujejo povečanje elastičnosti kože, zmanjšanje gub, preprečevanje povešanja ter polnejši in mladostniški videz.

Glede na vlogo kolagena v telesu se te obljube na prvi pogled zdijo legitimne, vendar je za ugotavljanje učinkovitosti krem s kolagenom potreben podrobnejši vpogled v zadevo.

Lepilo, ki sestavlja vezivna tkiva skupaj

Beseda kolagen izvira iz Grškega jezika in pomeni lepilo, kar dobro povzame njegovo funkcijo v telesu.

Ime se nanaša na skupino beljakovin, ki so primarna strukturna komponenta vezivnega tkiva, med katerega sodijo kosti, mišice, koža, kite in hrustanec. Zaradi vsebnosti kolagena in njegovih močnih vlaken, ki služijo kot lepilo, so ta tkiva močna in prožna, kar pomeni, da do določene mere zlahka prenesejo raztezanje.

ilustracija trojčkov aminokislin znotraj molekule kolagena.
Ilustracija trojčkov aminokislin znotraj molekule kolagena. Foto: Olga Zinkevych iz iStock

Kolagen je najbolj zastopan protein v človeškem telesu; poznamo kar 28 vrst, ki so, glede na svojo aminokislinsko sestavo, razvrščene v 5 tipov.

Kolagena tipa 1 je največ, in sicer približno 90 odstotkov. Ta se nahaja v koži, kitah, notranjih organih in v organskih delih kosti. Ostale tipe najdemo v laseh, v hrustancu, v kostnem mozgu, limfoidnem tkivu in v bazalni membrani.

Kreme so nekoristne

V procesu staranja naša telesa postopoma proizvajajo vedno manj kolagena, kar tudi razloži gube na koži, šibkejše kosti, bolečine v sklepih, oslabele mišice ter tanjšanje in izpadanje las.

Nivoji kolagena v telesu začnejo upadati enkrat od sredine naših 20-ih let naprej.

Proizvodnjo kolagena dodatno prizadenejo tudi določeni dejavniki v življenjskem stilu in okolju osebe. Kajenje, prekomerno uživanje alkohola, pretirano izpostavljanje soncu in pomanjkanje spanja ter gibanja poškodujejo kolagenska vlakna, ali pa vplivajo na stopnjo učinkovitosti proizvodnje le-teh.

Kajenje.
Kajenje. Foto: Khanchit Khirisutchalual iz iStock

Lepotna industrija je kot rešitev za to začela promovirati kreme (in serume) s kolagenom. Na žalost so te neuporabne – vsaj kar se tiče sinteze ali rasti te beljakovine.

Kolagen se namreč ne nahaja v površini kože, temveč v globljih slojih. Nanos lokalnih mazil je neučinkovit, saj so kolagenske molekule prevelike, da bi prodrle v zunanjo plast kože.

Za referenco, običajno lahko kožno pregrado prečkajo le molekule v velikosti 500 Daltonov ali manj (Dalton je enota za merjenje molekulske mase). Molekulska teža kolagena je 300000 Daltonov.

Torej takšne kreme v najboljšem primeru le navlažijo kožo.

Alternative kremam s kolagenom

Včasih se je kolagen injiciralo v kožo; danes to ni več tako pogosta praksa, saj je pri nekaterih to sprožilo reakcijo, poleg tega pa dermalna polnila, ki uporabljajo sintetična sredstva, trajajo dlje časa.

Bolj kot kreme so učinkoviti tudi peroralni kolagenski dodatki, torej takšni, ki jih v obliki tablet, kapsul, prahu in hrane vneseš v telo. Tej se prodajajo kot hidroliziran kolagen ali kot kolagenski peptidi.

Kapsule s kolagenom.
Kapsule s kolagenom. Foto: nadisja iz iStock

Raziskave so pokazale, da takšni dodatki izboljšajo elastičnost kože in gibljivost sklepov ter zmanjšajo bolečine v teh. Omejeni dokazi so pokazali tudi, da pomagajo pri izpadanju las in preprečevanju redčenja le-teh. Seveda je to težko zagotoviti, saj je izpadanje las lahko posledica več različnih dejavnikov.

Vseeno pa je prehrana najpomembnejši dejavnik pri nastajanju kolagena. Naravno se nahaja le v ribah in v preostalemu mesu, saj tej vsebujejo vezivno tkivo. Vendar tudi več ostalih rastlinskih in živalskih živil vsebuje snovi, ki so potrebne za to, da človeško telo samo proizvede kolagen.

To so ponavadi beljakovinska živila, saj telo lahko proteine razgradi v aminokisline, ki potem tvorijo druge beljakovine v telesu – vključno s kolagenom. Losos, jajca, bučna semena, listnata zelenjava, jagodičevje itd. so torej odlična izbira.

Anja Koglot

Junior novinar

Prejšnji članekRye Lane, filmsko presenečenje leta 2023
Naslednji članek“Slovenija na 2. mesto po rasti naročil sušija v JV Evropi!” sporoča Glovo
Anja Koglot

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.