Višinska bolezen ne ogroža le alpinistov, ki se odpravljajo na Mount Everest. Nevarna je lahko za kogarkoli, ki se odpravlja na avanturo nad 3.000 metri nadmorske višine. Trekingi v Himalaji, Andih ali Skalnem gorovju so danes dostopni praktično vsakomur, ki si potovanje lahko privošči cenovno.
Pri tem pa pogosto manjkata znanje in leta izkušenj, ki so jih nabrali alpinisti tekom desetletij. Preberite si, kako preprečiti oziroma se uspešno spopasti z višinsko boleznijo, ki vam preti na tovrstnih trekingih in odpravah.
Poskrbite za fizično pripravljenost
Na treking se morate pripraviti že preden se odpravite na potovanje. Vzemite si vsaj 8 do 12 tednov časa za trening, ki lahko vključuje hojo v hribe, hojo po stopnicah ali hojo na tekaški stezi z naklonom. Vse vrste dolgih sprehodov in pohodov vam bodo pomagale pri nabiranju forme. Vzdržljivostni trening dopolnite z vajami za moč – tako za noge kot za trup. Pred odhodom nujno trenirajte tudi hojo z nahrbtnikom, ki ga boste vzeli na odpravo. Čeprav dobra kondicija ne more preprečiti višinske bolezni, bo zmanjšala preobremenitev telesa in utrujenost.
Opravite zdravniški pregled
Preden se odpravite na visokoležeče destinacije se je smiselno posvetovati z zdravnikom. To še posebej velja za posameznike z astmo ozrimo drugimi pljučnimi ali srčnimi težavami, za posameznike, ki redno jemljejo zdravila, in za tiste, ki so v preteklosti že utrpeli višinsko bolezen. Poleg tega nujno preverite, da potovalno zavarovanje vključuje tudi treking na višini in krije stroške helikoptrskega reševanja.
Aklimatizacija je obvezna
Na odpravi je pomembno, da ne hitite. Predvsem, ko se enkrat znajdete nad 3.000 metri višine je ključen postopen napredek, ki vključuje dovolj časa za aklimatizacijo. Dnevi, ki jih namenite aklimatizaciji, niso le počitek – so trening, ki vam omogoči, da se vzpnete še višje. Čez dan se tako vzpnete na višjo točko, nato se vrnete nazaj in prespite nižje. Ti aklimatizacijski pohodi naj bodo zmerni in izvedeni v kontroliranem tempu. Med najpogostejšimi napakami, ki jih lahko storite, je, da izpustite ta dan, namenjen aklimatizaciji.
Pravilna prehrana in hidracija
Na odpravi so vaše potrebe po tekočini in energiji ogromne. Dnevno spijte 3 do 4 litre tekočine, saj dehidracija močno poslabša višinsko bolezen. Obroki naj bodo bogati z ogljikovimi hidrati: riž, testenine, krompir, leča … Poskrbite tudi za redne prigrizke, saj apetit na višini pogosto pade.
Dobre in slabe navade
Na odpravi bodite pozorni na enakomerno dihanje, vzemite si čas za kratke postanke in pri hoji ne tekmujte z drugimi. Ni smiselno hiteti, saj boste s počasnim in enakomernim tempom lažje dosegli cilj. Nikakor si ne želite še padcev ali poškodb. Izogibajte se alkoholu, kajenju, tabletam za spanje in pomirjevalom. Vse to namreč zmanjša učinkovitost prenosa kisika in poslabša kakovost spanja.
Ko zbolite
Včasih se višinski bolezni ni mogoče izogniti. Če opazite blažje simptome, vsaj 24 ur namenite počitku na isti višini. Poskrbite za hidracijo in lahko prebavljive obroke z veliko ogljikovimi hidrati. Naslednje jutro ponovno ocenite situacijo in pri tem bodite iskreni. Če simptomi vztrajajo ali se celo poslabšajo, se spustite vsaj 300 do 500 metrov. Noben cilj, vrh ali vzpon ni vreden tveganja vašega življenja.
Novinar
