Formula 1 prebujenje: kako je šport za tvojega dedka postal obsesija generacije Z. Če si pred petimi leti komu rekel/a, da boš nedeljo popoldan preživel/a ob gledanju Formule 1, so te verjetno pogledali malo čudno. Danes ista oseba morda spremlja isti šport in na Instagram Stories deli meme o Chrisu Hortonu ali komentira zadnjo dramo med Verstappnom in Norrisom. Kaj se je zgodilo vmes?
Serija, ki je spremenila vse
Odgovor se v veliki meri skriva v eni Netflixovi seriji. Formula 1: Drive to Survive je od leta 2019 dirkanje predstavila skozi zakulisje. Pogodbena pogajanja, osebne drame, rivalstva med moštvi – torej vse tisto, kar se med samo dirko na televiziji nikoli ne vidi. In prijelo je, in sicer bolj, kot je kdorkoli pričakoval.
Gledanost ameriškega dirkališča Circuit of the Americas v Austinu je najbolj nazoren pokazatelj tega premika. Leta 2018, še pred serijo, je dirko med tremi dnevi obiskalo okoli 185.000 ljudi. Leta 2021, po dveh sezonah Drive to Survive, je to število preseglo 400.000 obiskovalcev, skoraj podvojitev v samo treh letih.
Ni šlo samo za Ameriko
Podoben trend se je pokazal tudi drugod. Skupna televizijska gledanost F1 je leta 2022 dosegla 1,54 milijarde gledalcev po vsem svetu, kar je največ v zgodovini športa. Zanimivo je tudi, da po poročanju PlanetF1 serija ni pritegnila samo mlajših gledalcev na splošno, ampak je opazno povečala tudi delež žensk med navijači F1. Publika, ki je bila prej v tem športu precej v manjšini.
Vozniki kot pop ikone
Tu je še en element, ki ga stara garda navijačev F1 verjetno ne bi pričakovala: vozniki so postali influencerji. Nekoč so bili prepoznavni predvsem tisti z največ zmagami, danes pa imajo milijone sledilcev tudi vozniki, ki niso na vrhu razpredelnice. Preprosto zato, ker so v seriji ali na družbenih omrežjih pokazali osebnost, humor ali ranljivost.
Guenther Steiner, nekdanji vodja moštva Haas, je s svojimi neposrednimi, pogosto smešnimi izjavami v seriji postal nekakšna internetna zvezda, čeprav sam ni nikoli sedel v dirkalniku. Njegov lik je verjetno pripeljal v F1 več novih navijačev kot marsikatera resnična zmaga na stezi.
Kaj to pomeni za sam šport
Sprememba ni le kozmetična. Liberty Media, lastnik F1 od leta 2017, je strategijo gradnje digitalne prisotnosti, od družbenih omrežij do podkastov in memov, zavestno gradila vzporedno s sodelovanjem z Netflixom. Rezultat je šport, ki privablja publiko, ki dirk sploh ne rabi gledati v celoti, da bi se počutila del zgodbe. Dovolj je, da spremlja povzetke na TikToku ali kratke izseke z družbenih omrežij posameznih voznikov.
To seveda spreminja tudi ekonomiko športa. Vstopnice za dirke, kot je bila Miami Grand Prix, so razprodane mesece vnaprej, cene pa so poskočile toliko, da si marsikateri dolgoletni navijač ogleda dirko rajši od doma. Ironično, šport je postal bolj priljubljen, hkrati pa manj dostopen tistim, ki so ga spremljali, še preden je bil kul.
Ali gre za pravo ljubezen do športa ali le trend?
Tu se mnenja precej razhajajo. Nekateri dolgoletni navijači trdijo, da nova publika razume dirkanje bolj kot telenovelo z avtomobili kot pravi motošport, da jih zanima drama med vozniki, ne pa recimo strategija zamenjave gum ali aerodinamika bolida. Po drugi strani pa je vsak šport na neki točki potreboval zgodbe, da je pritegnil ljudi, ki jim tehnične podrobnosti niso bile domače že od začetka.
Sam mislim, da to niti ni tako pomembno. Če te je serija na Netflixu pripeljala do tega, da zdaj vsako drugo nedeljo gledaš dirko, in te po petih letih to res veseli, potem si navijač, ne glede na to, ali si prišel/a tja zaradi drame v boksih ali zaradi ljubezni do motorjev. Stara garda se bo pač morala navaditi na deljeno tribuno.
