Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI) so uradno zagnali visoko zmogljiv podatkovni center FRIDA, novo superračunalniško infrastrukturo, namenjeno raziskovalno-razvojnim sodelovanjem ter naprednim tehnologijam umetne inteligence.
Otvoritvenega dogodka so se udeležili tudi dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije pri MIZM, prof. dr. Gregor Dolinar, prorektor za raziskave in razvoj UL, ter več kot 150 predstavnikov akademskega in gospodarskega okolja.
Superračunalnik za izzive umetne inteligence
FRIDA, nameščena na strehi UL FRI, predstavlja novo generacijo superračunalniške infrastrukture, zasnovane za najzahtevnejše raziskovalne izzive sodobnega časa. Njena primarna usmeritev je področje umetne inteligence (UI), strojnega učenja, velikih jezikovnih modelov, znanstvenega računalništva in obdelave velikih podatkov.
Infrastruktura je namenjena tako raziskovalcem in študentom UL FRI kot tudi podjetjem, ki razvijajo napredne rešitve umetne inteligence.
»FRIDA neposredno podpira poslanstvo FRI, enega ključnih nosilcev tehnološkega razvoja v Sloveniji, saj povezuje vrhunsko raziskovalno znanje z najsodobnejšo infrastrukturo ter omogoča preboje na področju UI in superračunalništva. Slovenskemu gospodarstvu ponuja platformo za preizkušanje tehnologij prihodnosti, za katere verjamemo, da pomenijo veliko konkurenčno prednost. FRIDA podpira inovativnost in odpira nove možnosti za interdisciplinarne projekte raziskovalcev z gospodarstvom in družbo,« je v uvodnem nagovoru izpostavila izr. prof. dr. Mojca Ciglarič, dekanja UL FRI.
Heterogena arhitektura in pospešeni razvoj modelov
Na fakulteti poudarjajo, da je FRIDA nastala iz potrebe po lastni, zmogljivi infrastrukturi, ki presega lokalne eksperimentalne okvire in se vključuje v širši evropski ekosistem EuroHPC.
Posebnost sistema je njegova heterogena zasnova in uporaba najnovejše tehnologije. V jedru združuje 104 grafične pospeševalnike sedmih generacij, od katerih jih je 64 najnovejše generacije, povezane z visokozmogljivim omrežjem.
To omogoča bistveno hitrejše učenje modelov umetne inteligence. Modeli, ki so prej za učenje potrebovali tedne, se lahko zdaj trenirajo v nekaj urah ali dneh.
»Visoko zmogljiva računska infrastruktura, predvsem GPU (Graphics Processing Unit) strežniki, so predpogoj za ukvarjanje s področjem UI. Strežnik FRIDA je s svojo usmerjenostjo v UI trenutno najmočnejši računski center v Sloveniji. Med drugim bo omogočil nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovejših agentnih tehnologij,« dodaja prof. dr. Marko Robnik Šikonja z UL FRI.
Most med znanjem in gospodarstvom
FRIDA je odgovor tudi na širše razvojne izzive. Po poročilih Umarja se Slovenija sooča z zaostankom na področju podatkovno podprtega razvoja, kar dodatno poudarja pomen tovrstne infrastrukture.
Superračunalnik naj bi pomagal pri hitrejšem prenosu raziskovalnega znanja v praktične rešitve ter povečanju konkurenčnosti gospodarstva.
Na dogodku so o tem razpravljali mag. Valter Leban (Kolektor), mag. Vesna Prodnik (Telekom Slovenija), Tomaž Gornik (Better) in prof. dr. Marko Robnik Šikonja (UL FRI). Vsi so poudarili pomen tesnega sodelovanja med akademsko sfero in industrijo.
»Pomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,« je menila Prodnik in dodala, da je ključno, da se rešitve razvijajo skozi prototipe in testiranje z uporabniki že v zgodnjih fazah.
Gornik je poudaril, da razvoja umetne inteligence ni mogoče ločiti od akademskega okolja, Leban pa izpostavil pomen priznanja lastnih omejitev in sodelovanja z raziskovalnimi institucijami.
»Na FRI se vedno počutim ‘free’, ker vem, da bom tu našel odgovore na svoj ‘zakaj’,« je sodelovanje opisal Leban.
Tehnologija svetovnega razreda
Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki ameriškega proizvajalca čipov NVIDIA, ki je zagotovil najsodobnejšo strojno in programsko opremo za delovanje sistema.
FRIDA je prva akademska superračunalniška infrastruktura v regiji, ki uporablja grafične procesne enote NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300, namenjene umetni inteligenci. Sistem omogoča približno dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost v primerjavi s slovenskim superračunalnikom Vega.
S skupno zmogljivostjo do 708 petaflopov predstavlja enega najzmogljivejših sistemov v regiji. V določenih primerih dosega tudi eksaskalne zmogljivosti – do 1,42 eksaflopa.
Za lažjo predstavo: če bi vsak prebivalec Slovenije neprekinjeno računal 24 ur na dan, bi FRIDA v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v 10.000 letih.
Sistem je zasnovan kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča kombinacijo zračnega in naprednega tekočinskega hlajenja neposredno na čipih, kar je ključno za obvladovanje visokih toplotnih obremenitev sodobnih AI sistemov.
Urednik portala Student.si
