Pretočne vsebine, kot sta Netflix in Disney+, so postale del vsakdana milijard ljudi. Vpliv na psihično in fizično zdravje je ena tema, dosti manj pa so poznane posledice, ki jih ta hobi prinaša okolju. Video pretakanje namreč predstavlja kar 60 do 70 odstotkov celotnega internetnega prometa, zato njegov okoljski vpliv še zdaleč ni zanemarljiv. Čeprav so emisije na uro gledanja razmeroma nizke v primerjavi z mnogimi drugimi dejavnostmi, zaradi ogromnega števila uporabnikov in dodatne obremenitve podatkovnih centrov (tudi zaradi umetne inteligence) vpliva digitalne zabave ne moremo več zanemariti.
Koliko CO₂ dejansko nastane pri pretakanju?
Raziskava organizacije Carbon Trust ocenjuje, da ena ura video pretakanja v Evropi povzroči približno 55 gramov CO₂ ekvivalenta. To je približno toliko kot kuhanje vode za nekaj skodelic čaja. Analiza Mednarodne agencije za energijo iz leta 2020 navaja še nižjo vrednost, okoli 36 gramov CO₂ na uro, kar odraža izboljšano učinkovitost podatkovnih centrov in omrežij.
Posamezni vpliv se zdi majhen, vendar se hitro kopiči. Po analizi podjetja Greenly so skupne emisije Netflixa leta 2024 dosegle približno 5,17 milijona ton CO₂, kar je primerljivo z vožnjo 18,6 milijarde kilometrov z avtomobilom na bencin. Če prištejemo še druge platforme, kot so Disney+, YouTube in Amazon Prime Video, globalne emisije video pretakanja dosegajo raven manjših držav.
Od kod prihajajo emisije?
V ogljični odtis pretakanja so vključene emisije celotne verige: od produkcije vsebin do vaše naprave. Presenetljivo največji delež ne prihaja iz podatkovnih centrov. Glede na analizo Netflixa 46% emisij povzročajo zasloni, na primer domača televizija. Dodatnih 38 odstotkov prinese domača omrežna oprema, ki med drugim vključuje routerje in modeme.
Za 10 odstotkov emisij je odgovorna internetna infrastruktura, le 1 odstotkov pa predstavljajo podatkovni centri.
To pomeni, da ima največji vpliv prav naprava, ki jo uporabljate. Potrebno pa je dodati, da podatkovni centri niso problematični le s stališča ogljikovih emisij, temveč tudi porabljene vode za hlajenje. Ta je potrebna tako za umetno inteligenco kot za pretočne vsebine, saj oboje zahteva več prostora na serverjih.
Največ lahko naredite z izbiro naprav
Ker so domače naprave odgovorne za največ emisij, ki nastanejo pri pretočnih vsebinah, predstavljajo tudi najučinkovitejši ukrep. Če serijo gledate na velikem televizijskem zaslonu pri tem lahko porabite 4,5-krat več energije, kot če si isto serijo pogledate na prenosnem računalniku in približno 90-krat več, kot če bi jo gledali na telefonu. Tudi kakovost videa vpliva na porabo, a manj kot si mislite. Video v kakovosti 4K zahteva 7 GB podatkov na uro, običajna ločljivost pa 1GB.
Vseeno lahko na manjših zaslonih zavestno izberete običajno ločljivost namesto 4K, saj je razlika praktično neopazna. Še vedno ne razumete, zakaj so ravno domače naprave tako problematične? Skrivnost se skriva v njihovi proizvodnji, ki predstavlja približno 80 odstotkov ogljikovih emisij v celotnem življenjskem ciklu pametnega telefona in tretjino v življenjskem ciklu televizije.
Ostali ukrepi, s katerimi lahko pomagate
Kot posameznik je žal težko rešiti tako obsežen problem, lahko pa s pametnimi odločitvami množica ljudi naredi razliko, ki se sešteje v velik vpliv. Začnite z virom energije: če lahko izberete obnovljive vire energije, s tem občutno zmanjšate emisije ne glede na napravo, ki jo uporabljate. Poleg tega ne pretiravajte z velikostjo zaslona. Novice si lahko pogledate na telefonu namesto na televiziji.
Na televiziji vključite način za varčevanje energije in jo popolnoma izključite iz omrežja, ko je ne gledate. Izberite ločljivost, ki jo zares potrebujete. Za poslušanje podcasta med kuhanjem verjetno ne potrebujete 4K posnetka. Poskrbite tudi za življenjsko dobo naprav, saj, kot že omenjeno, največ ogljikovih emisij nastane med njihovo proizvodnjo.
Ne sledite novim trendom, izberite obnovljene naprave in poskrbite za recikliranje odpadne elektronike. Ko kupujete routerje, upoštevajte njihovo energetsko učinkovitost.
Novinar
