Phishing oziroma spletno ribarjenje, pri katerem storilci uporabljajo lažna elektronska sporočila, in smishing, ki poteka prek sporočil SMS, sodita med najbolj razširjene varnostne grožnje današnjega časa. Storilcem ni več treba biti vrhunski računalniški strokovnjaki, saj se predvsem zanašajo na človeški dejavnik, kot so nepazljivost, strah in zaupanje. Njihove metode postajajo vse prepričljivejše, sporočila pa so pogosto skoraj povsem enaka uradnim obvestilom bank, dostavnih služb ali državnih ustanov.
Napadi niso več omejeni le na elektronsko pošto. Storilci uporabljajo tudi kode QR, telefonske klice in sporočila na družbenih omrežjih, njihov cilj pa je praviloma enak: ukrasti gesla, podatke o plačilnih karticah in na koncu tudi vaš denar. Sporočila so pogosto oblikovana tako, da pri prejemniku sprožijo takojšen odziv in mu ne pustijo časa za premislek. Opozorila, kot so »Vaš račun je začasno blokiran«, »Zaznana je bila sumljiva dejavnost« ali »Vašega paketa ni bilo mogoče dostaviti«, so namenjena temu, da vas prestrašijo in spodbudijo k nepremišljenemu ukrepanju.
Napadalci vedo, da bo človek v paniki verjetneje spregledal sumljive podrobnosti in kliknil na zlonamerno povezavo. Pogosto se sklicujejo tudi na avtoriteto ter se predstavljajo kot bančni uslužbenci, davčni inšpektorji ali celo vaši nadrejeni, pri tem pa zahtevajo takojšnje plačilo ali posredovanje zaupnih podatkov. Pomembno si je zapomniti, da legitimne ustanove praviloma ne komunicirajo na tako alarmanten način in ne zahtevajo nujnega ukrepanja prek neobičajnih komunikacijskih poti.
Google potihem snema vse, kar govorimo: preverite, kako lahko to preprosto izklopite
Kako prepoznati poskus spletne prevare?
Čeprav postajajo sporočila vse bolj dovršena, še vedno obstajajo tehnični znaki, po katerih je mogoče prevaro prepoznati. Prvi korak naj bo vedno natančen pregled elektronskega naslova pošiljatelja. Goljufi pogosto uporabljajo naslove, ki so zelo podobni pravim, vendar vsebujejo komaj opazne spremembe, na primer zamenjavo črke »m« z »rn« ali uporabo domene ».co« namesto ».com«.
Včasih je ponarejeno tudi ime pošiljatelja, zato je videti povsem legitimno. Pravi elektronski naslov je pogosto mogoče preveriti tako, da z miškinim kazalcem zapeljete čez ime pošiljatelja. Prav ta podatek lahko razkrije, da gre za prevaro. Enako pomembne so povezave. Nanje nikoli ne klikajte, preden jih ne preverite. Če z miškinim kazalcem zapeljete nad povezavo, ne da bi kliknili nanjo, se običajno prikaže dejanski spletni naslov, na katerega vodi. Če se ta razlikuje od naslova, prikazanega v sporočilu, ali je sestavljen iz nenavadnega oziroma naključnega zaporedja znakov, gre lahko za lažno spletno stran, namenjeno kraji vaših prijavnih podatkov.
Poleg tehničnih podrobnosti lahko nevarnost razkriva tudi sama vsebina sporočila. Previdni bodite pri vsakem nepričakovanem pozivu k vnosu občutljivih podatkov. Banke in druge finančne ustanove opozarjajo, da svojih strank nikoli ne bodo pozivale, naj prek elektronske pošte ali sporočila SMS posredujejo številko PIN, geslo, varnostno kodo CVC oziroma CVV s kartice ali druge zaupne podatke.
Vsak takšen poziv je zato lahko jasen znak poskusa prevare. Prav tako bodite previdni pri nepričakovanih priponkah, še posebej če gre za datoteke z neobičajnimi končnicami, kot so .iso, .js ali .scr. Tudi če sporočilo prejmete od osebe, ki jo poznate, vendar vsebuje zgolj povezavo in splošno besedilo, kot je »Poglej to!«, je najbolje pristnost preveriti s telefonskim klicem ali sporočilom prek drugega komunikacijskega kanala.
Novinar
