Švica in Švedska sta državi, ki sta že pred desetletji služili kot zgled številnim Slovencem. Švedski model, ki je v zadnjih letih na sončni strani Alp nekoliko izgubil svojo privlačnost, je bil predvsem vzor slovenski politični levici. Ideja o Sloveniji kot drugi Švici pa je bila bolj prisotna na desnem političnem polu. Če ne živite ravno pod skalo, vam primerjava naše male Slovenije s Švico gotovo ni ušla.
Toda vprašanje je zakaj? Je to zaradi naravne lepote, visoke kakovosti življenja ali česa drugega? Poglejmo si razloge, ki so Sloveniji prinesli ta vzdevek – in tiste, ki kažejo, da smo še daleč od prave Švice.
Naravna lepota alpskih držav
Članek bomo tokrat začeli z lepšo temo in se najprej posvetili lastnostim, ki našo domovino vsaj nekoliko približajo četrti najbogatejši državi na svetu. Eden najbolj očitnih razlogov za primerjavo je gotovo čudovita pokrajina.
Tako Slovenija kot Švica imata osupljive gore, kristalno čista jezera in zeleno naravo, ki privablja turiste s celega sveta. Julijske Alpe s Triglavom, Bohinjskim in Blejskim jezerom pogosto spominjajo na podobe, ki jih vidimo na razglednicah iz Švice. Poleg tega so smučišča, kot so Kranjska Gora, Vogel in Krvavec, podobna tistim v Švici, le da so precej manjša in cenovno dostopnejša.
Kakovost življenja
To bo za marsikoga rahlo kontroverzno, kar je seveda razumljivo. Kako neki naj primerjamo državo, ki je že stoletja bančna oaza z drugo državo, ki je bila skoraj pol stoletja ukleščena v jarem socializma? Kljub temu pa kakovost življenja ni nujno vedno vezana na ekstremno visoke plače, upoštevati je treba tudi druge faktorje.
Imamo relativno dobro zdravstveno varstvo, nizko stopnjo kriminala in solidno izobraževalno strukturo. Slovenija je tudi ekonomsko razmeroma stabilna, saj se ponaša z nizko brezposelnostjo in razmeroma visoko povprečno plačo v primerjavi z drugimi državami v regiji. Vendar pa je razlika v standardu še vedno ogromna. Povprečna mesečna plača v Švici presega 6000 evrov, medtem ko v Sloveniji o takih plačah večina lahko le sanja.
Politična nevtralnost in referendumi
Obe mali alpski državi se skozi zgodovino svojega obstoja trudita biti kar se da nevtralni. Morda jima je tudi to prineslo precejšnjo mero politične stabilnosti. Kljub temu pa si Slovenija švicarske ravni nevtralnosti še zdaleč ne more privoščiti.
Še ena, nekoliko ironična značilnost obeh držav je tudi neposredna demokracija. Švicarska konfederacija že stoletja slovi po svojem sistemu neposredne demokracije, kjer ljudje svojo voljo pogosto izražajo na referendumih.
Številni referendumi pa so odlika tudi naše ljube domovine, ki v dobrih treh desetletjih samostojnega obstoja že uspešno podira vse evropske rekorde o številu izvedeni referendumov. Verjetno lahko brez pretiranega napora pridete do ugotovitve, v kateri izmed držav referendumi dejansko tudi prinesejo pomenljive spremembe.
Skupnih lastnosti ravno toliko kot razlik
Smo torej druga Švica ali ne? Mlajše generacije bi morda cinično rekle, da smo kot Švica iz ene izmed kitajskih spletnih trgovin. Res je, da na trenutke spominjamo na Švico, hkrati pa obstaja med državama gotovo vsaj toliko razlik kot je skupnih lastnosti. Zamisel o tem, da bi Slovenija postala druga Švica je stara ravno toliko kot naše sanje, da se osvobodimo socializma. Toda Peterletova ideja se žal ni uresničila, saj realne možnosti, da bi postali nova tehnološko napredna in luksuzna bančna oaza nikoli ni bilo.
Slovenija je lepa in posebna država, vendar še zdaleč ni druga Švica. Imamo naravne lepote, kakovostno življenje in politično stabilnost, a gospodarsko, turistično in finančno še vedno močno zaostajamo.
Ne zaostajamo samo Balkanci
Prej smo na kratko omenili, da ima Slovenija bistveno višjo povprečno plačo kot države v regiji. Zato najprej razčistimo, kaj naša regija sploh je. Beseda »regija« se v medijih žal pojavlja samo, ko govorimo o državah nekdanje Jugoslavije. Pa je to res naša prava regija? Tudi, ne pa izključno.
Slovenci in Hrvati smo bili stoletja del habsburškega kulturnega prostora in je naša prava »regija«, po kateri se moramo zgledovati morda tista, ki je ta dva naroda oblikovala pod habsburško krono. Vsekakor je naša regija tudi Balkan, nenazadnje smo južni Slovani, na kar moramo biti ponosni. Gotovo pa je hinavsko, ko se trkamo po prsih kot izjemno uspešna država, ko se primerjamo izključno z državami zahodnega Balkana. Stremeti moramo k še večji odličnosti! Dokler svoje mentalitete ne zamenjamo, bo Švica od nas oddaljena svetlobna leta. Kljub temu pa za Švico ne zaostaja samo naša preljuba regija. Tudi Avstrijci in Nemci so daleč za standardom Švice.
Lahko Švico kdaj dohitimo?
Slovensko dohitevanje Švice, ki ima pred nami ogromno prednost, se zdi misija nemogoče. Je pa Sloveniji, ki več kot tri desetletja po padcu komunizma zahodno od nas še vedno velja za vzhodnoevropsko državo, v času samostojnosti uspelo že prehiteti dve najrevnejši predstavnici skupine držav, ki jih štejejo za zahodnoevropske – Portugalsko in Grčijo. Naš realen cilj je zato postati druga Italija ali Avstrija. To naj bo na tem mestu tudi odgovor, kaj je naša prava regija, s katero se lahko primerjamo, da bomo kar se da uspešni: Hrvaška, Avstrija in Italija.
Kljub temu pa v naši domovini ni vse črno. Imam čudovito pokrajino, relativno dober standard življenja, visoko stopnjo varnosti in odlične športnike, ki nas iz dneva v dan vse bolj navdušujejo. Morda razlike s Švico na koncu koncev vendarle niso tako slabe. Domovina je samo ena in bolje je biti prva Slovenija kot druga Švica!
