Slovenija se sooča z najobsežnejšim izbruhom bolezni modrikastega jezika doslej. Prvi primer so veterinarji potrdili februarja, od takrat pa se je bolezen hitro razširila in je zdaj prizadela že več kot 70 kmetij.

Posledice so ponekod tako hude, da kmetje ne zmorejo sproti odstranjevati poginulih živali – na odvoz kadavrov čakajo tudi skoraj teden dni.

Prizori iz Posočja

Na kmetiji Škander v Čezsoči imajo 180 avtohtonih bovških ovac. »Bolezen mi je vzela že pet živali, okoli 50 pa jih kaže znake okužbe – vročino, obnemoglost, slinjenje, otečene jezike,« pove gospodar Urban Škander. Čeprav zdrave ovce še pase na prostem, ga skrbi, da bo bolezen povzročila večmesečni izpad prihodnjega zaslužka. Nekateri rejci so že izgubili petino črede.

Veterinar Borut Volk iz Tolmina razmere opiše zelo direktno: »Veterinarsko-higienska služba ne more odvoziti vseh kadavrov, oziroma so roki izredno dolgi – tudi pet, šest dni.«

Cepiva primanjkuje

Proti sevu 4 je bilo cepivo na voljo že junija, a se ga je poslužilo le malo rejcev. Proti sedanjemu sevu 8 cepiva še ni, hkrati pa v Sloveniji primanjkuje tudi repelentov, ki sicer lahko vsaj delno zmanjšajo tveganje, saj odganjajo mušice prenašalke bolezni.

Od prihodnjega leta bo cepljenje drobnice in goveda obvezno, a za zdaj rešitve ni. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, opozarja na pomanjkanje zaščitnih sredstev, medtem ko Uprava za varno hrano zatrjuje, da jih je dovolj.

Preobremenjena higienska služba

Na ministrstvu priznavajo, da je odvoz poginulih živali ena največjih težav. Veterinarsko-higienska služba skuša razmere reševati s prerazporejanjem osebja in vozil, dodatno pa pomagajo podjetje KOTO in ostala komunalna podjetja. Na petih lokacijah – v Sevnici, Škofji Loki, Radovljici, Sežani in Dobovi – so vzpostavili zbirna mesta s kontejnerji za kadavre in opremo za razkuževanje vozil.

Kljub ukrepom so zamiki še vedno dolgi, zlasti na najbolj prizadetih območjih, kot je Posočje.

Upanje v zimo

Strokovnjaki opozarjajo, da bodo bolezen v resnici zajezile šele nižje temperature. Ko se bodo umirile mušice, ki širijo okužbo, bo nevarnost postopoma izginila.

Čeprav je današnji dan večinoma sončen, se bo vreme proti večeru močno spremenilo.

Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) bodo pozno popoldne in zvečer severno Slovenijo zajele plohe in nevihte, ki se bodo ponoči razširile nad večji del države.

Najhuje bo na vzhodu in severovzhodu, kjer obstaja nevarnost močnejših neviht in debelejše toče. Za ta območja je Arso med 17. in 23. uro izdal oranžno opozorilo. Na Primorskem bo ostalo suho, pihala bo šibka burja.

Jutri bo vreme umirjeno – sprva oblačno, nato sončno, s temperaturami med 21 in 25 stopinj Celzija, na Primorskem pa do 28. V nedeljo in ponedeljek nas čaka sončno in mirnejše vreme.

Približno 85 % svetovnega prebivalstva, bo imelo možnost videti krvavo rdeč popolni lunin mrk v noči iz 7. na 8. septembra 2025. Ali bomo tudi mi med njimi?

Luna bo med popolnim luninim mrkom med 7. in 8. septembrom prešla skozi Zemljino senco. Popolni lunin mrk – ko je polna luna popolnoma prekrita z najtemnejšim delom Zemljine sence in postane krvavo rdeča – bo trajal približno 1 uro in 22 minut.

Lunin mrk lahko ob jasnem nebu opazuje kdorkoli na nočni strani Zemlje. Nočna stran bo vključevala Azijo, Afriko, Evropo in Avstralijo. Mrk bo torej ob jasni noči viden tudi iz Slovenije. Možnost, da vidi prihajajoči lunin mrk ima približno 7 milijard ljudi, kar je okoli 85 % svetovnega prebivalstva.

1Trije mrki zapored

To je drugi (in najdaljši) od treh popolnih luninih mrkov v obdobju manj kot 12 mesecev. Prvi je bil v noči med 13. in 14. marcem 2025, ko je popolni mrk traja približno 1 uro in 5 minut. Tretji pa bo v noči med 2. in 3. marcem 2026 in bo trajal približno 58 minut.

2Faze mrka

Lunin mrk poteka po fazah, ki si med seboj sledijo v logičnem zaporedju. Mrk se začne s polsenco, nadaljuje z delno fazo in doseže vrhunec v popolni fazi. Nato sledita še ena delna in polsenčna faza. Celoten dogodek bo tokrat trajal približno 5 ur in 27 minut.

Popolni lunin mrk se začne s polsenco, ko luna vstopi v svetli zunanji del Zemljine sence. V tej fazi mrka običajno ni veliko za videti. Sledi delna faza, kjer temni notranji del Zemljine sence začne prekrivati luno. Opazovalcu iz Zemlje se zdi, kot da polna luna izginja. Ko Zemljina senca prekrije celotno lunino površino, se začne popolna faza. Približno v tem času luna dobi rdečkasto barvo, kar včasih imenujemo krvava luna. Po koncu popolne sence se luna premakne iz Zemljine sence, kar nam da še eno delno fazo, nato pa še eno polsenčno fazo.

3Kdaj lahko opazujemo popolni mrk?

Lunin mrk sovpada s polno luno in se za vse zgodi ob istem trenutku. Vendar pa je lokalni čas dogodka seveda odvisen od tega, kjer na zemeljski obli smo.

V Evropi in Afriki bo mrk viden v nedeljo zvečer (7. septembra). V zahodnih delih Evrope in Afrike bo Luna vzšla med popolnim mrkom; dlje proti vzhodu pa bo luna vzšla med prvi delno ali polsenčno fazo.

V Ljubljani bo popolni mrk viden 7. septembra od okoli 19.30 dalje, kar je tudi čas luninega vzhoda. Vrhunec mrka bo ob 20.11, zaključil pa se bo ob 22.55.

4Zakaj luna postane rdeča?

Predstavljajmo si astronavta, ki stoji na bližnji strani lune med popolnim luninim mrkom. Videl bi Zemljo, ki popolnoma zakriva Sonce, s temno nočno stranjo Zemlje obrnjeno proti njemu.

Vendar pa bi astronavt okoli roba Zemlje videl Zemljino atmosfero, osvetljeno s Soncem kot rdečkast halo. Ta krog svetlobe je ločnica med temno nočno stranjo Zemlje in svetlo dnevno stranjo – tam se v tistem trenutku dogaja vsak sončni vzhod in zahod na Zemlji.

Rdečkast sij Zemljine atmosfere je tisto, kar daje Luni krvav odtenek med popolnim mrkom.

Slovenija je država z dolgo mlečno tradicijo. Kravje mleko ostaja najpomembnejši kmetijski proizvod, a statistika kaže, da se njegova pridelava in struktura postopoma spreminjata. Pri tem se poraja zanimivo vprašanje, koliko mleka sploh pridelamo?

Koliko ton mleka pridelamo?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so kmetije v letu 2024 skupaj pridelale približno 609.000 ton kravjega mleka, kar je 0,6 % več kot leto prej.

Večino, kar 93 %, so odkupile mlekarne in registrirani odkupovalci – skupno skoraj 565.000 ton. Toda ob tem je število kmetij, ki oddajajo mleko, upadlo na približno 3.900, kar pomeni 240 manj kot leto prej. Povprečna kmetija sicer odda več mleka, a manjši pridelovalci postopoma zapuščajo panogo.

Vzporedno se spreminja tudi struktura mlečnih izdelkov. Proizvodnja mleka v mlekarnah je v letu 2023 padla na 143.900 ton, najmanj po letu 2009.

Največji porast beležijo fermentirani izdelki, kot so jogurti in kefirji, ki so lani dosegli rekordnih 49.800 ton. Potrošniki torej posegajo po izdelkih z dodano vrednostjo, medtem ko smetana, siri in maslo beležijo rahlo zmanjšanje proizvodnje.

Pomemben je izvoz

Slovenija je hkrati pomembna izvoznica in uvoznica mleka ter mlečnih izdelkov. Lani je izvoz znašal skoraj 265 milijonov evrov, največ pri polnomastnem mleku in sirih. Uvoz pa je presegel 252 milijonov evrov, predvsem pri sirih in smetani, kjer domača proizvodnja ne zadostuje.

Slika mlekarstva je zato dvojna: skupna prireja mleka ostaja stabilna, celo nekoliko raste, a temelji na vedno manjšem številu večjih kmetij.

Manjši pridelovalci izgubljajo prostor, hkrati pa trg vse bolj določa povpraševanje po izdelkih z več dodane vrednosti. Mlekarstvo tako ostaja trdna veja slovenske kmetijske proizvodnje, a se postopoma preoblikuje – od tradicionalnih hlevov proti sodobnim, tržno usmerjenim praksam.