Testirali smo: Huawei GT 7 Pro in primerjava z Garminom

0

Huawei Watch GT 7 Pro na prvi pogled deluje precej podobno modelu GT 6 Pro. In ne bi se motili: oblika je praktično enaka. Toda pomembne novosti se skrivajo v detajlih, predvsem tistih, ki jih začutimo šele, ko uro primemo v roke.

Znana oblika z boljšim občutkom na zapestju

Ohišje iz titanove zlitine dopolnjuje keramični rob oziroma »bezel«. Pašček je prijetnejši in daje občutek kakovostnejšega materiala; tehnično gre namreč za fluoroelastomer in ne običajen silikon. Skupaj z bolj tekočim delovanjem vmesnika to ustvari opazen preskok v uporabniški izkušnji. GT 7 Pro je lep primer nadgradnje, ki je na fotografijah manj očitna kot pri vsakodnevnem nošenju.

Presenetilo nas je tudi inovativno zapenjanje, ki ga Huawei imenuje EasyCross. Prosti konec paščka se pospravi pod pašček, zato je videz še bolj urejen. Prav takšne malenkosti pokažejo, kako lahko dobra izvedba bistveno spremeni celoten občutek izdelka.

Zapenjanje na GT 7 Pro.
Foto: Huawei EasyCross

Vpogled v zdravje postaja uporabnejši

Med programskimi novostmi izstopa nadgrajena funkcija »Vpogled v zdravje«. Združuje celovit jutranji pregled, osebno oceno fizične pripravljenosti in analizo zdravja s pomočjo umetne inteligence. Cilj je jasen: podatke o spanju, regeneraciji in aktivnosti povezati v razumljivejša priporočila za vsakodnevno dobro počutje.

Tak pristop je dobrodošel, saj same številke pogosto ne povedo dovolj. Bolj uporabno je razumeti, kaj pomenijo skupaj in kako se spreminjajo skozi čas. Huawei sicer opozarja, da je razpoložljivost teh funkcij po svetu odvisna od trga in posodobitev. Ocene so seveda informativne in niso medicinska diagnoza.

Huawei proti Garminu Fenix 8

Veliko ljudi se sprašuje, ali so Huaweieve ure dovolj dobre tudi za šport. Zato smo GT 7 Pro primerjali z Garminom Fenix 8. Pri samih meritvah sta si bila v našem preizkusu zelo podobna, zlasti pri teku in telovadbi z utežmi. Razlika je bila večja v uporabniški izkušnji kot v osnovnih podatkih.

Pri spremljanju spanca se nam je Huawei izkazal kot natančnejši. To je ugotovitev našega praktičnega preizkusa, rezultati se lahko razlikujejo med uporabniki, zato iz te izkušnje še ne bi sklepali, da bo razmerje vedno enako.

Garmin ostaja močnejši pri načrtovanju treningov in napredni analitiki. Fenix 8 ponuja spremljanje vadbene obremenitve, natančno oceno pripravljenosti na trening in načrte Garmin Coach. Njegova prednost se najbolj pokaže, ko želimo podatke povezati z dolgoročnim načrtom vadbe. Huawei GT 7 Pro je boljša izbira predvsem za tiste, ki jih zanima samo beleženje aktivnosti in spremljanje počutja.

Številčnice ostajajo želja za naslednjo generacijo

Še vedno pogrešamo več možnosti prilagajanja Huaweievih številčnic. Privlačna grafika in lepe animacije naredijo dober prvi vtis, pri vsakodnevni uporabi pa si želimo več svobode pri izbiri prikazanih podatkov.

Tu ima Garmin veliko prednost. Pri njihovih številčnicah lahko spreminjamo podatkovna polja, slog in barve. Vmesnik sicer deluje manj sodobno in animacije niso tako všečne, vendar lažje sestavimo prikaz, ki ustreza našim potrebam.

Baterija in športne funkcije pod drobnogledom

Zanimiva je primerjava avtonomije. Huawei navaja do 21 dni občasne oziroma do 12 dni običajne uporabe. Garmin za Fenix 8 AMOLED velikosti 47 mm navaja do 16 dni v načinu pametne ure oziroma do sedem dni s stalno vključenim zaslonom. To so podatki proizvajalcev z različnimi pogoji merjenja, zato sami po sebi ne določajo zmagovalca. Pri Garminu je treba upoštevati tudi velikost in različico ure, a lahko rečemo, da imata obe uri vrhunsko baterijo.

Huawei nadgrajuje tudi kolesarjenje: podpira pregled prihajajočih vzponov in opozorila pred ostrimi zavoji. To je uporabna dopolnitev osnovnega beleženja poti in kaže, da se približuje zahtevnejši športni uporabi.

Komu je GT 7 Pro najbolj pisan na kožo

GT 7 Pro prepriča z bolj premium občutkom, domiselnim paščkom in tekočo uporabo. Garmin Fenix 8 ostaja naša izbira za tiste, ki želijo podrobno načrtovati treninge in prilagajati prikaz podatkov. Za uporabnika, ki išče lepo izdelano uro za šport, spremljanje počutja in vsakdan, je Huawei več kot odlična izbira.

Bi morale šole otrokom prepovedati prevale in stoje na rokah?

0

Nekatere osnovne šole v Melbournu so zaradi poškodb začele omejevati izvajanje prevalov oziroma premetov in stoje na rokah. Nekateri starši so ukrep označili za pretiran, medtem ko Združenje ravnateljev Viktorije meni, da je lahko začasna omejitev smiselna, če je njen namen otroke naučiti varnega izvajanja teh dejavnosti.

Kot poroča The Conversation to ni prvi primer, ko so šole posegle po takšnih omejitvah. Vprašanje pa je, ali je prepoved res najboljši način za zagotavljanje varnosti otrok.

Ko šole prepovedujejo prevale

Leta 2008 je šola v Townsvillu pritegnila mednarodno pozornost, ko je prepovedala nenadzorovano gimnastiko, med drugim tudi prevale in stoje na rokah. Povod so bili strahovi pred poškodbami vratu in hrbta.

Leta 2012 je šola v Sydneyju zahtevala, da prevale in stoje na rokah nadzoruje usposobljen učitelj gimnastike. Leta 2017 pa je šola v Bunburyju v Zahodni Avstraliji začasno prepovedala stoje na rokah in prevale zaradi ponavljajočih se poškodb zapestij.

Po navedbah so bile med razlogi za omejitve tudi trde ali neravne površine, pomanjkanje prostora in izvajanje zahtevnejših gibov brez ustrezne priprave.

So prevali res nevarni?

Preval je za otroka ena najbolj običajnih oblik igre in gibanja. Otrokom omogoča, da preizkušajo ravnotežje, obračanje telesa in prenašanje teže ter se učijo prilagajati svojim gibom.

Takšno aktivno raziskovanje je pomembno za telesni, duševni in čustveni razvoj otrok, navaja The Conversation. Raziskave poškodb pri otroški in mladostniški gimnastiki kažejo, da so med pogostejšimi poškodbami zvini zapestij, zlomi rok in pretresi možganov. Vendar te raziskave ne povedo, kako pogosto se otroci poškodujejo prav pri izvajanju prevalov ali stoje na rokah na šolskih igriščih.

Nesreče se lahko zgodijo tudi takrat, ko so tveganja ustrezno nadzorovana. Toda posamezna poškodba še ne pomeni nujno, da je treba določeno dejavnost prepovedati.

Happy little girl celebrates having presents.
Foto: JessieEldora iz iStock

Učitelji potrebujejo več podpore

Eden od problemov je lahko tudi pomanjkanje ustreznega usposabljanja učiteljev.

Avtorica prispevka navaja raziskavo iz leta 2026, v kateri je 135 učiteljev iz 25 držav svoje usposabljanje za spodbujanje igre na prostem ocenilo povprečno z 2,3 od 10.

V drugi raziskavi so učitelji opisovali negotovost pri obravnavanju tvegane igre. Med težavami so omenjali premalo osebja za nadzor otrok, slabo vzdrževane in neravne površine ter dejstvo, da je igra pogosto deležna manj finančne podpore.

Širša raziskava 25 študij iz leta 2022 je pokazala, da lahko strah pred poškodbami, morebitnimi pritožbami staršev in pravnimi posledicami vpliva na to, da šole omejujejo različne oblike igre.

Varnost ne pomeni nujno prepovedi

Pravila za šole poudarjajo pomen varnega okolja, hkrati pa priporočajo tudi fizično zahtevnejšo igro. Kot primer The Conversation navaja smernice v avstralski zvezni državi Viktorija, kjer poudarjajo pomen nestrukturirane telesne dejavnosti za vsakodnevno gibanje otrok in mladostnikov.

Namesto popolne prepovedi bi bilo zato mogoče najprej prilagoditi okolje. Otroci bi lahko prevale in stoje na rokah izvajali na ravni površini, stran od iger, pri katerih hitro prihaja do trkov. Začetniki bi se lahko najprej učili preprostejših vaj za ravnotežje in prenašanje teže, zahtevnejše gibe pa bi izvajali postopoma.

Učitelji bi morali vedeti, kako oceniti varnost prostora, prepoznati, kdaj otrok potrebuje pomoč, in po potrebi poiskati nasvet strokovnjaka za gimnastiko.

Young Basketball Player on Practice Session. Youth Basketball Team Bouncing Balls on Sports Court. Group of Kids Training Basketball Together
Foto: matimix iz iStock

Pomembno je vprašati tudi otroke

Pri odločanju o omejitvah bi morale šole prisluhniti tudi učencem. Raziskava 31 študij o varnosti in tveganju pri šolski igri je pokazala, da lahko hitre igre z žogo, ki jih pogosto prevzamejo dečki, dekleta in manj spretne dečke izrinejo iz dela igrišča.

Dekleta so v raziskavah medtem izrazila željo po več priložnostih za različne oblike gibanja, vključno s prevali in vajami za ravnotežje. Zato vprašanje ni le, ali je določena dejavnost lahko nevarna, temveč tudi, kaj otroci izgubijo, če jo prepovemo.

Kaj bi morale šole upoštevati?

The Conversation izpostavlja štiri ključna vprašanja. Kaj otrokom določena dejavnost ponuja? Pri tem je treba upoštevati njihovo veselje do igre, potrebo po gibanju in možnost, da se učijo obvladovati izzive.

Kakšno je dejansko tveganje? Pomembna sta tako verjetnost poškodbe kot tudi njena morebitna resnost. Kdo bo prikrajšan zaradi prepovedi? Otroci lahko z omejitvijo izgubijo eno od možnosti za aktivno igro. In nenazadnje: ali bi bilo mogoče tveganje zmanjšati s spremembo prostora, boljšo pripravo ali ustreznim nadzorom?

Kot ugotavlja The Conversation, varna igra ni nujno igra brez tveganja. Pomembno je predvsem, da imajo otroci možnost raziskovati svoje sposobnosti v okolju, kjer so tveganja premišljeno ocenjena in ustrezno obvladovana.

Dva študentska naslova za dobro hrano, druženje in mestni utrip

Ljubljana je mesto, kjer se študentski vsakdan hitro prepleta z druženjem, dobro hrano in večernim utripom. Med lokali, ki znajo povezati vse troje, izstopata Rex Tiskarna v Bežigradu in The Place v samem središču mesta. Vsak s svojim značajem, oba pa z jasno skupno točko: pestro ponudbo na študentske bone, sproščenim ambientom in razlogom več, da kosilo ali večer ne ostaneta le hiter postanek med obveznostmi.

Rex Tiskarna na Dunajski cesti 123 nudi preprost, a učinkovit koncept: med predavanji na kosilo, po predavanjih na druženje. V prijetnem ambientu ponuja študentske bone, ob katerih lahko študenti izbirajo med priljubljenimi jedmi, med katerimi posebej izstopajo napoletanske pizze in sveže domače testenine. Rex tako ni le prostor za hiter obrok, temveč lokal, kamor se lahko pride tudi po koncu študijskih obveznosti, ko se dan nadaljuje v bolj sproščenem ritmu.

Posebnost Rexa je ravno v tem, da združuje dostopnost, kakovostno ponudbo in lokacijo, ki je za študente izjemno praktična. Bližina fakultet in študentskih domov pomeni, da je lokal vedno pri roki, ponudba pa dovolj raznolika, da se vanj z veseljem vračajo tako ljubitelji pice kot tisti, ki si zaželijo nekaj drugačnega. Rex Tiskarna tako ostaja eden tistih bežigrajskih naslovov, ki znajo študentskemu dnevu dodati dobro mero okusa in družabnosti.

tiskarna
Foto: on rex tiskarna

Na drugi strani mesta, na Plečnikovem trgu 1, pa svoj ritem ustvarja The Place. Lokal v nekdanji Emonski kleti nosi poseben mestni značaj, saj združuje zgodovinski prostor, sodoben utrip in energijo lokacije v samem centru Ljubljane. The Place je namenjen vsem, ki si želijo dobre hrane, glasbe in druženja v ambientu, ki ima svojo zgodbo.

Tudi The Place ponuja študentske bone, pri čemer posebej izpostavlja odlične burgerje in pa tudi drugo pestro ponudbo. Program pa se ne ustavi pri hrani. Torek ali četrtek sta namenjena študentskim žurom, sreda pa pub kvizom, zato The Place hitro postane več kot le restavracija. Na dan zabave je mogoče na bone jesti do polnoči, kar je za študente še posebej dobrodošlo. The Place je prostor, kjer se kosilo lahko podaljša v večer, večer pa v druženje s prijatelji.

the place
Foto: on the place

Rex Tiskarna in The Place tako vsak na svojem koncu Ljubljane ponujata študentom več kot zgolj obrok. Prvi nagovarja bežigrajski študentski vsakdan z napoletanskimi pizzami, testeninami in bližino fakultet, drugi pa v središču mesta združuje burgerje, bone do poznih ur, glasbo in živahen program. Skupaj dokazujeta, da je študentska ponudba lahko okusna, dostopna in družabna.

Prva služba? Morda jo iščeš na napačnem mestu

Začetek kariere pogosto spremlja precej jasna predstava o tem, kje bi želeli delati. Nekdo se vidi v marketingu, drugi v financah ali prodaji, tretjemu pa se nič ne sanja, ve samo, česa zagotovo noče. Pri iskanju prve zaposlitve zato hitro spregledamo panoge, o katerih pravzaprav vemo zelo malo. Med njimi je tudi zavarovalništvo, ki ga mladi pogosto poznajo predvsem z vidika uporabnika, precej redkeje pa kot potencialno karierno okolje.

Prav približevanje zavarovalništva mladim je eden od namenov projekta LIT- Lajf je igra tveganja, ki se bo 15. oktobra predstavil tudi na kariernem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Zavarovalništvo ni samo prodaja zavarovanj

Ko pomislimo na delo v zavarovalništvu, je ena prvih asociacij pogosto zavarovalni agent. V resnici pa se v panogi srečujejo zelo različna področja od financ, prava in analize podatkov do informacijske tehnologije, marketinga, komuniciranja in razvoja digitalnih rešitev.

Tudi nove tehnologije spreminjajo način dela. Umetna inteligenca, obdelava podatkov in razvoj digitalnih storitev ustvarjajo potrebe po novih znanjih in profilih, zato lahko zavarovalništvo ponuja priložnosti tudi mladim, ki o tej panogi pri iskanju zaposlitve sicer ne bi razmišljali.

Prva služba ni nujno služba za vedno

Karierni sejem je priložnost, da preverimo tudi možnosti, ki jih sami morda ne bi iskali. Študentsko delo, praksa ali prva zaposlitev nam lahko pomagajo ugotoviti, katero delo nam ustreza, katera znanja želimo razvijati in v katero smer želimo nadaljevati svojo karierno pot.

Še bolj uporabno pa je, če lahko namesto splošnih informacij na enem mestu preverimo dejanske možnosti za delo. Prav zato bo LIT letos na sejmu pripravil tudi »job board« z aktualnimi zaposlitvenimi priložnostmi v zavarovalnicah od odprtih delovnih mest do praks in študentskega dela. Obiskovalci bodo lahko informacije o zanimivih priložnostih vzeli s seboj, prek QR kod preverili podrobnosti in se o posameznih pozicijah pogovorili tudi neposredno z zaposlenimi iz zavarovalnic.

Zavrti kolo, mogoče najdeš tudi naslednji karierni korak

Ker karierni sejem ni samo prostor za zbiranje letakov, bo na LIT stojnici ponovno tudi LIT kolo sreče, ki je obiskovalce pritegnilo že lani. Ob vrtenju kolesa bodo lahko osvojili LIT nalepke s prepoznavnimi slogani, kot sta »Ne moti, manifestiram $$$« in »Lajf je igra tveganja«, ter hkrati na sproščen način izvedeli več o projektu in kariernih možnostih v zavarovalništvu.

Morda bo obisk LIT stojnice samo kratek postanek med številnimi delodajalci. Morda bo podrl kakšen stereotip o delu v zavarovalništvu. Lahko pa se med aktualnimi priložnostmi najde tudi praksa, študentsko delo ali prva služba, zaradi katere bo vredno poslati prijavo.

Minister študentom ob začetku študijskega leta: »Ne učite se le odgovorov. Naučite se postavljati prava vprašanja.«

0

Začenja se novo študijsko leto, z njim pa se v predavalnice vrača več deset tisoč študentov. Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je ob začetku študijskega leta 2026/2027 študentom namenil poslanico, v kateri je izpostavil pomen znanja, kritičnega razmišljanja, raziskovanja in pripravljenosti na svet, ki se zaradi novih tehnologij hitro spreminja.

Minister Rončević s poslanico študentom ob začetku leta

Za več kot 69.000 študentk in študentov slovenskih visokošolskih zavodov se danes začenja novo študijsko leto. Za več kot 15.000 prvošolcev je to prvi korak v povsem novo okolje, drugi pa se vračajo v že znan ritem predavanj, vaj, izpitov in študentskega življenja.

Ob začetku leta je študentom sporočilo namenil tudi minister Borut Rončević. Posebej se je obrnil na brucke in bruce, za katere po njegovih besedah začetek študija pomeni »začetek nove poti«.

»Za brucke in bruce pomeni začetek nove poti, zato vam izrekam iskreno dobrodošlico. Za vse druge je nadaljevanje poti, na kateri že pridobivate znanje, izkušnje in sposobnosti, s katerimi boste oblikovali svojo prihodnost in prihodnost naše družbe,« je zapisal minister.

»Umetna inteligenca in nove tehnologije spreminjajo način, kako delamo«

Ena osrednjih tem njegovega nagovora so spremembe, ki jih prinašajo umetna inteligenca in nove tehnologije. Po ministrovih besedah se zaradi njih spreminjajo načini dela, ustvarjanja, raziskovanja in učenja, hkrati pa nastajajo novi poklici, nekateri obstoječi pa izginjajo.

»Prav zato postaja kakovostno znanje še pomembnejše,« poudarja Rončević. Pri tem znanja ne razume zgolj kot poti do diplome. Kot je zapisal, mora študij posamezniku omogočiti predvsem razumevanje sveta, kritično presojo informacij, iskanje rešitev in ustvarjanje novega.

»Znanje ni le pot do diplome. Je sposobnost razumeti svet, kritično presojati informacije, iskati rešitve in ustvarjati novo,« je poudaril. Po njegovih besedah bo prihodnost od mladih zahtevala tudi pripravljenost na vseživljenjsko učenje, obvladovanje novih tehnologij in sposobnost prilagajanja spremembam, ki jih danes morda še ne poznamo.

Kaj je dejansko napovedal Borut Rončević v reformi šolstva? To razkriva celoten govor ministra za izobraževanje

Od študentov pričakuje več kot samo opravljene izpite

Minister je del poslanice namenil tudi temu, kaj naj bi študenti od svojega študija pravzaprav pričakovali. Njegovo sporočilo je precej neposredno.

»Študentke in študenti, od študija zahtevajte veliko in veliko zahtevajte tudi od sebe,« je zapisal. Ob tem jih poziva, naj se ne osredotočajo zgolj na pomnjenje že znanih odgovorov, temveč predvsem na sposobnost postavljanja vprašanj.

»Ne učite se le odgovorov. Naučite se postavljati prava vprašanja. Razmišljajte kritično. Raziskujte. Preverjajte. Ustvarjajte,« poudarja Rončević. Študente ob tem poziva k radovednosti, odprtosti za nova znanja in pogumu, da svoje ideje tudi uresničijo.

Impressive buildings of the University of Maribor in the city center, Slovenia
Foto: Jose Miguel Sanchez iz iStock

Univerza naj ne bo samo prostor za predavanja

Pomemben del ministrovega nagovora je namenjen tudi vlogi univerz in drugih visokošolskih ustanov. Po njegovem mnenju morajo biti to prostori akademske svobode, odličnosti, raziskovanja in odprte razprave.

Hkrati pa jih vidi kot institucije, ki morajo biti povezane z okoljem, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Prav povezovanje znanja, raziskovanja in inovacij naj bi omogočalo, da študenti svoje ideje in znanje razvijejo v konkretne rešitve.

»Prav povezovanje znanja, raziskovanja in inovacij ter učinkovit prenos znanja v družbo ustvarjata okolje, v katerem lahko tudi študentke in študenti svoje ideje, znanje in ambicije razvijate v konkretne rešitve,« je zapisal.

»Študijska leta niso samo predavalnice, izpiti in ocene«

Ob vseh pričakovanjih, ki jih prinaša študij, je Rončević spomnil tudi na nekoliko bolj osebno plat študentskih let. Ta po njegovem niso namenjena samo doseganju ocen in opravljanju izpitov.

»Študijska leta pa niso samo predavalnice, izpiti in ocene. So čas novih ljudi, prijateljstev, izkušenj in priložnosti. Izkoristite jih,« je sporočil študentom.

Pozval jih je k sodelovanju, povezovanju in izkušnjam v tujini ter k temu, da nova znanja prinesejo nazaj v Slovenijo. »Slovenija potrebuje ljudi z znanjem, idejami in ambicijo. Potrebuje vašo ustvarjalnost, odgovornost in pogum. Predvsem pa potrebuje generacije, ki bodo znale spremembe ne le spremljati, ampak jih tudi soustvarjati,« je zapisal minister.

Začenja se novo študijsko leto: na fakultete prihaja več kot 69.000 študentov

0

1. oktober za številne mlade pomeni nov začetek. Danes se tudi uradno začenja študijsko leto 2026/2027, ko se bodo študentke in študenti po poletju znova oziroma prvič odpravili v predavalnice. Po prvih podatkih je v slovensko visoko šolstvo vpisanih 69.631 študentov, med njimi več kot 15.000 takih, ki se s študijem na prvi stopnji srečujejo prvič.

Novosti za študijsko leto 2026/2027

Za nekatere bo prvi študijski dan pomenil vstop v povsem novo okolje, spoznavanje sošolcev in profesorjev ter iskanje predavalnic, za druge pa vrnitev v dobro znan ritem predavanj, vaj, izpitov in študentskega življenja. Letošnje študijsko leto sicer prinaša tudi nekaj novosti. Med njimi nacionalno digitalno študentsko izkaznico in več novih študijskih programov.

Po prvih ocenah je bilo na dan 28. septembra 2026 na slovenskih visokošolskih zavodih vpisanih 69.631 študentk in študentov. Od tega jih je 15.303 prvič vpisanih v prvi letnik prve stopnje.

Končne številke še niso znane, saj bodo vsi vpisni postopki v visoko šolstvo zaključeni do 30. oktobra, končni podatki pa bodo predvidoma na voljo sredi novembra.

Največ študentov na prvi stopnji

Od trenutno vpisanih študentov jih 43.108 obiskuje prvo stopnjo študija, 23.512 drugo, še 3.010 pa tretjo stopnjo oziroma doktorski študij. Največ študentov je vpisanih redno, preostali pa študirajo izredno.

Tudi letos so med najbolj zaželenimi področji tista, kjer je bilo zaradi velikega zanimanja treba omejiti vpis. V prvem prijavnem roku je imelo omejitev vpisa za slovenske in državljane EU 123 študijskih programov oziroma smeri, kar je več kot leto prej, ko jih je bilo 108.

Med njimi so tradicionalno programi vseh treh akademij Univerze v Ljubljani, obe medicinski fakulteti ter številni programi s področij zdravstva in socialne varnosti, strojništva, računalništva in ekonomije.

Uradno! Najvišji dvig študentske urne postavke v zgodovini

Na voljo tudi povsem novi študijski programi

Študijsko leto 2026/2027 prinaša tudi nekaj novih možnosti za tiste, ki se šele odločajo za svojo študijsko pot.

Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani je prvič razpisala triletni visokošolski strokovni program Biofarmacevtsko inženirstvo.

Univerza na Primorskem je ponudbo razširila s tremi programi: enovitim magistrskim programom Logopedija in surdopedagogika, univerzitetnim programom Matematika in računalništvo ter visokošolskim strokovnim programom Inovacije v lesarstvu za trajnostni razvoj.

Nov program imajo tudi v Novem mestu. Fakulteta za informacijske študije je razpisala visokošolski strokovni študijski program Razvoj videoiger in razširjenih resničnosti, ki združuje področja, povezana z razvojem sodobnih digitalnih vsebin.

Mladi razkrili, kaj pričakujejo od službe: Plača ni na vrhu

Tudi na magistrski in doktorski ravni je nekaj novosti. Za vpis v prvi letnik je na voljo 259 magistrskih študijskih programov, prvič pa sta razpisana interdisciplinarna programa Bioekonomika na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter Napredni inženirski materiali, ki ga skupaj izvajata Fakulteta za strojništvo ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.

Na doktorski ravni je razpisanih 76 programov, prvič pa tudi skupni doktorski program Računalništvo in podatkovne znanosti Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.

Študentska izkaznica gre na telefon

Novo študijsko leto prinaša tudi novost, ki bo marsikateremu študentu prihranila iskanje fizične izkaznice po denarnici. Slovensko visoko šolstvo v letošnje leto vstopa z nacionalno digitalno študentsko izkaznico, s katero bo mogoče na varen in sodoben način izkazovati študentski status.

Digitalna izkaznica je povezana z nacionalnim informacijskim sistemom eVŠ in vsebuje podatke o statusu študenta ter evropsko študentsko identiteto. Za njeno uporabo je na voljo mobilna aplikacija eŠtudentska, ki jo je mogoče prenesti za naprave z operacijskima sistemoma Android in iOS.

Gre za enega od korakov nadaljnje digitalizacije slovenskega visokega šolstva, hkrati pa digitalna identiteta študentom omogoča lažje vključevanje v evropsko študentsko okolje.

Female student glancing back while going for a class in college. Girl walking with friends going for class in high school.
Foto: jacoblund iz iStock

Študijsko leto se začenja tudi na višjih strokovnih šolah

Današnji dan ni pomemben samo za univerzitetne študente. 1. oktobra se začenja tudi študijsko leto na višjih strokovnih šolah.

Končnih podatkov o vpisu še ni, saj naknadni vpis poteka do 1. oktobra, vpis v izredni študij pa bo mogoč do 9. oktobra. Po pričakovanjih naj bi bilo v višje strokovno izobraževanje vpisanih podobno število študentov kot lani. To je okoli 10.000.

Za letošnje študijsko leto je mesta razpisalo 46 višjih strokovnih šol, od tega 29 javnih in 17 zasebnih, dve zasebni šoli pa imata koncesijo.

Skupaj je bilo razpisanih 12.530 vpisnih mest. Na javnih višjih strokovnih šolah in šolah s koncesijo je bilo na voljo 4.600 mest za redni in 3.490 za izredni študij, zasebne višje strokovne šole pa so razpisale še 4.440 mest za izredni študij.

Programi so precej praktično usmerjeni. Javne višje strokovne šole največ programov ponujajo na področjih tehnike in proizvodnih tehnologij ter storitev, zasebne pa predvsem na področjih storitev ter družbenih, poslovnih in upravnih ved.

Ljubljana, Slovenia - July 6, 2025: View of the University of Ljubljana in Congress Square.
Foto: Stock Photos 2000 iz iStock

Nekaj šol in programov letos tudi ni več oziroma so dobili nove lokacije

Novo študijsko leto prinaša tudi nekaj sprememb v mreži višjih strokovnih šol. Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana programa Balet v študijskem letu 2026/2027 ni razpisal. Po drugi strani je v Ljubljani začel ponudbo širiti Strokovno-izobraževalni center Ljubljana, ki razpisuje programa Avtoservisni menedžment in Logistično inženirstvo.

Nove možnosti ponuja tudi zasebni sektor. GEA College CVŠ je v študijskem letu 2026/2027 vpisna mesta razpisal tudi v podružnici v Domžalah, kjer sta na voljo programa Digitalni marketing in Računalništvo.

Zakaj si pri zmenkih vsi puščamo odprta vrata za hiter umik

0

Klasična izkušnja sodobnega zmenkanja: sediš nasproti nekoga, ki si ga spoznal prek aplikacije, in nekje v prvih desetih minutah že podzavestno ocenjuješ, ali ‘kemija' obstaja. Če ne, si obeh strani že napol z mislimi pri izhodu — brez glasnega priznanja, a povsem jasno. Ta drža, kjer si od prvega trenutka pušča odprta vrata za hiter, neboleč umik, ni naključje. Je logična posledica sveta, v katerem je naslednja možnost oddaljena en sam swipe.

Situationship: pojav, ki ima zdaj svoje ime

Za razmerja, ki obstajajo nekje med naključnim srečanjem in resno zvezo — brez oznake, brez jasnih pričakovanj, a z realno čustveno vpletenostjo — se je uveljavil izraz situationship. Pojem je leta 2017 prva populariziral avtor revije Cosmopolitan, danes pa je po podatkih raziskave, objavljene na platformi JAIDA Dating, situacija taka, da 90 odstotkov samskih Američanov pravi, da so situationshipi postali nekaj povsem običajnega, med ženskami generacije Z pa ta delež doseže kar 99 odstotkov. Druga raziskava, ki jo povzema portal Lovon, ocenjuje, da je bilo v takem odnosu vsaj enkrat okoli polovica vseh odraslih v ZDA.

Zakaj ostajamo v nečem, kar nas dela negotove

Novejša psihološka raziskava, objavljena v reviji Sexuality & Culture, je preučevala prav to vprašanje — zakaj mladi odrasli ostajajo v situationshipih, čeprav raziskave dosledno kažejo, da so ti manj zadovoljujoči od jasno opredeljenih razmerij. Odgovor po mnenju raziskovalcev leži v t. i. investicijskem modelu zavezanosti (Investment Model): ljudje ostajajo, ker so v povezavo že vložili čas in čustva, se bojijo osamljenosti ali procesa ponovnega začenjanja z nekom novim, in ker jim upanje na prihodnjo, bolj resno zvezo daje dovolj razloga, da vztrajajo kljub negotovosti.

Zakaj je ravno negotovost tista, ki najbolj boli

Portal Simply Psychology v svoji analizi iz maja 2026 postavlja ključno tezo — škoda situationshipov ne izvira iz njihove sproščenosti same po sebi, ampak iz dvoumnosti. Negotova nagrada je po njihovih besedah najbolj zasvojljiva oblika okrepitve, nedefiniran status pa blokira občutek varnosti, ki bi sicer razmerje naredil regulativno, ne pa dezregulativno za živčni sistem. Avtorji primerjajo to kronično, nizko intenzivno budnost, ko ne veš, kje si, s psihologijo negotovosti zaposlitve — limbo stanje je pogosto bolj stresno kot čist, jasen konec.

Aplikacije so gorivo, ne le prostor za srečanje

Ni naključje, da je razmah situationshipov časovno sovpadel z razmahom aplikacij za zmenke. Ista mehanika, ki povzroča izgorelost pri swipeanju — neskončne možnosti, brskanje brez zaveze, gamifikacija človeške povezave — po mnenju psihologov ustvarja tudi ravno pogoje, v katerih situationshipi najbolje uspevajo. Ko je naslednja možnost vedno oddaljena en sam potez prsta, zaveza preprosto deluje kot nekaj neobveznega, raziskovanje drugih možnosti pa postane normalizirano, tudi ko je čustvena navezanost že prisotna.

Beautiful Sad Young woman looking her smartphone at home
Foto: bmanzurova iz iStock

Ni nujno vedno slabo

Tu je vredno biti pošten do cele slike. Strokovnjaki poudarjajo, da situationshipi ali splošneje ‘casual dating' sami po sebi niso nujno problematični — postanejo problem šele, ko pričakovanja, komunikacija ali meje niso usklajeni med obema vpletenima. Če oba stran jasno vesta, kaj želita, in sta s tem zadovoljna, gre za legitimno obliko povezovanja, ne za nekaj, kar bi bilo treba avtomatično obsojati.

Kako prepoznati, kdaj gre za problem

Nekaj konkretnih znakov, na katere opozarjajo terapevti — stalna tesnoba med srečanji, enostransko čustveno delo (le eden od dveh začenja pogovore o čustvih ali odnosu), uporaba povezave za zapolnjevanje osamljenosti namesto pristne želje, in ignoriranje lastnih pravil, ki si jih sam postavil (samo tokrat postane vzorec). Če prepoznaš več teh znakov pri sebi, je to signal, da negotovost stane več, kot ti povezava dejansko daje.

Kaj s tem storiti

Rešitev ni nujno v tem, da se odrečeš neobvezujočemu zmenkanju, ampak v tem, da postane pogovor o pričakovanjih del procesa, ne nekaj, čemur se izogibaš iz strahu, da boš pokvaril lahkotnost. Paradoksalno — jasna komunikacija o tem, da nekaj ni resno, pogosto naredi izkušnjo manj stresno kot vztrajno izogibanje vprašanju ‘kaj sploh sva?'.

Kateri je tvoj? Spoznaj tri nove SPAR x Joker Out smoothije

Enkrat se ti mudi na predavanje, drugič se zbudiš pet minut pred konzultacijami s profesorjem, tretjič med predavanji skočiš v fitnes, včasih pa za ogrevanje tečeš za avtobusom, ki ti je kot nalašč zjutraj pobegnil pred nosom.

Študentski urnik pride z dovolj nepredvidljivimi obveznostmi, ki jih je že tako težko usklajevati med sabo. Nekje vmes pa je treba razmišljati še o tem, kaj boš pojedel ali vzel s sabo na pot.

SPAR je zato v sodelovanju z Joker Out ustvaril tri nove smoothije za različne okuse, trenutke in tempo dneva. Proteinski, chia ali fresh smoothieji so ustvarjeni za različen ritem vsakdana, ti pa lahko izbereš po svoje.

Ko je na tvojem urniku tudi trening

Če je pred tabo dan poln predavanj, potem pa te čaka še trening, je zate na voljo proteinski smoothie.

Vsebuje 12,5 g beljakovin, vmešanih v kremast, sladek okus manga, ananasa in jogurta. Za vse tiste dni, ko si za nekaj bolj konkretnega, a še vedno priročnega za na pot.

Če klasika preprosto ni zate

Če te klasični okusi ne pritegnejo preveč in vsakodnevno raje izbiraš energijo glavnega karakterja, je chia smoothie ustvarjen zate. Z 18 % hidriranih chia semen, ki so vir prehranskih vlaknin, ponuja čisto drugačno teksturo kot ostala smoothija. Svežina jabolka in dragonfruita se poveže v eksotičen okus, piko na i pa s svojo značilno teksturo dodajo chia semena.

 

Ko potrebuješ nekaj svežega

Če ti najbolj prija nekaj svežega, pa bo nalogo najbolje opravil fresh smoothie. Mango, avokado in kokos poskrbijo za nežno, polno in tropsko kombinacijo okusov, smoothie pa se ponaša tudi z visoko vsebnostjo vitamina C.Novi okusi

Kakšna bo torej tvoja izbira?

Če se ne moreš odločiti samo za enega, se tvoj favorit lahko mirno spreminja skupaj s tvojim urnikom. Vse tri nove smoothije SPAR x JOKER OUT pa najdeš v trgovinah SPAR in INTERSPAR. Kateri bo šel prvi s tabo, pa izberi po svoje.

Hura! Znanje nasveti in triki za uspešno dojenje

0

Prihod novorojenčka prinese veliko lepih trenutkov, pa tudi številna vprašanja. Eno najpogostejših je zagotovo, kako uspešno začeti z dojenjem in kaj storiti, če ne gre vse po načrtih.

V torek, 6. oktobra ob 18. uri, bo v sklopu spletnih predavanj Baby Center Hura! Znanje potekalo brezplačno predavanje Nasveti in triki za uspešno dojenje. Vodila ga bo Cvetka Skale, višja predavateljica, diplomirana medicinska sestra in univerzitetna diplomirana organizatorka.

Bodoči in novopečeni starši bodo izvedeli, kako se na dojenje pripraviti že pred porodom, zakaj je pomemben prvi podoj in kaj pričakovati v prvih dneh dojenja. Predavateljica bo spregovorila tudi o prihodu domov z novorojenčkom ter podala praktične nasvete za uspešnejše in mirnejše nadaljevanje dojenja.

Za dodatno presenečenje bo poskrbela slovenska blagovna znamka Milkimami, ki bo nekomu od prijavljenih podaril paket Refill Your Superpowers v vrednosti 49,70 evra. Paket vsebuje laktacijske piškote, laktacijsko granolo in afirmacijske kartice za novo mamo.

Predavanje je brezplačno, prijave pa so odprte na spletni strani.

Lepo vabljeni!

Slovnični nasvet: Sklanjanje števnikov

0

Kako je bolj prav? »Avto z osem let jamstva« ali »avto z osmimi leti jamstva«?

V slovenščini se pridevniki ravnajo po samostalniku, katerega pridevnik so. Samostalnik pridevniku narekuje spol, število in sklon. Števniki spadajo v besedno vrsto pridevniških besed. Tam se znajdejo ob boku pravim pridevnikom in pridevniškim zaimkom. Za vse tri velja enako pravilo, da se morajo s samostalnikom ujemati v sklonu, številu in spolu.

Naravni govorci o ujemanju večinoma sploh ne razmišljamo, besede pregibamo kar tako. Če bi uvodna primera razčlenili in izolirali le besedno zvezo »osem let« oz. »osmimi leti«, se nam ne zdi nič narobe.

V prvem primeru sta pridevnik in samostalnik srednjega spola, v množini in v prvem sklonu.

V drugem primeru sta pridevnik in samostalnik srednjega spola, v množini in v šestem sklonu sklonu. Vse super.

Kako lažje sklanjati

Vendar, kateri primer je pravilen? Naslednji premislek se vrti okoli razmerja med besedo »avto« in »količina let jamstva«. Ugotovimo, da bo potrebno uporabiti orodnik, saj se vprašamo takole:

Avto s/z kom ali čim? Slednja vprašalnica je namreč naš znak za orodnik oziroma šesti sklon. Sledi, da morajo biti leta v orodniku, posledično pa tudi števnik osem. Dobimo: osmimi leti.

Pravilna verzija našega generičnega primera je torej »avto z osmimi leti jamstva«.

The classic British car MINI Cooper 1000 Mark III used in the comedy series Mr. Bean. The Mini is a small car manufactured by the British Motor Corporation (BMC). Semarang, Indonesia.
Foto: Faris Fitrianto iz iStock

Podoben primer se je znašel tudi na Jezikovni svetovalnici ZRC SAZU:

Marjan pravzaprav večino preostalih šestih mesecev svojega šolanja preživi v Ameriki.

Marjan pravzaprav večino preostalih šest mesecev svojega šolanja preživi v Ameriki.

Tu po istem postopku hitro najdemo pravilno rešitev. Moramo le zamenjati vprašljiv samostalnik in njegov števnik z vprašalnico, ki nam bo razkrila pravi sklon. Torej: Marjan pravzaprav večino preostalih koga ali česa svojega šolanja preživi v Ameriki. Ko zaslišimo koga ali česa takoj vemo da gre za rodilnik. Potemtakem je pravilno: Marjan pravzaprav večino preostalih šestih mesecev svojega šolanja preživi v Ameriki.

Mejni primeri

Hkrati pa slovenisti, tako Toporišič, njegovi predhodniki in današnji urejevalci Jezikovne svetovalnice SAZU dopuščajo nekaj mejnih možnosti. V Toporišičevi Slovnici je zapisano da se števniki, števnikov, ki se v govoru končujejo na 5–99 sklanjajo z glasovnimi končnicami in ničtimi končnicami (2008: 330–331).

Medtem ko starejša Slovenska Slovnica iz leta 1964 pravi: Medtem ko se pri nižjih števnikih, zlasti enicah in nesestavljenih deseticah, sklanjatev še dosti redno uporablja, se skoraj enako redno opušča pri visokih sestavljenih številih.

Tako bi bilo ne popolnoma nepravilno zapisati: »Avto z milijon let jamstva.«

Ob tem tudi spomnimo, da je naloga slovničarjev ne toliko pisati pravil, kot pa razlagati rabo jezika in iskati razloge, zakaj jezik uporabljamo kot ga.

Slovenska spletna lektorica ti bo označila napake v besedilu in jih popravila. V posebnem zavihku ti bo pomagala s pregibanjem besed. Spletna verzija je brezplačna in pomaga tisočem po Sloveniji. Za resnejše pisce pa obstaja tudi plačljiva verzija, ki zmore vse in še več, namestimo pa jo na računalnik. Piši bolje, uporabi Amebis Besano.