Slovenka med 12 najboljšimi inženirkami sveta

female engineer working outdoor with safety at wind turbines clean energy power station background, worker people with renewable energy technology for future concept.
Foto: coffeekai iz iStock

Veliko mednarodno priznanje za slovensko inženirstvo je prejela Ljupka Vrteva, prejemnica naziva Inženirka leta 2023 in alumna Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Ugledno združenje Society of Women Engineers (SWE) jo je uvrstilo med dvanajst izbranih inženirk sveta v okviru letošnjega izbora Women Engineers You Should Know – 2026.

Prestižno priznanje za inženirko Ljupko Vrtevo

Gre za eno najprestižnejših mednarodnih priznanj na področju inženirstva, ki vsako leto izpostavlja posameznice z izjemnimi strokovnimi dosežki, pomembnim vplivom na razvoj stroke in prispevkom k družbi. Izbrane inženirke prihajajo iz različnih držav in področij delovanja, skupno pa jim je, da s svojim delom premikajo meje znanja ter soustvarjajo tehnološke in inovacijske preboje.

Pri predstavitvi letošnjih nagrajenk je SWE posebej poudaril trajnostno usmerjenost Ljupke Vrteve ter njen prispevek k razvoju energetsko učinkovitih in družbeno odgovornih inženirskih rešitev. Kot razvojna inženirka na področju ogrevalnih, prezračevalnih in hladilnih sistemov je sodelovala pri optimizaciji rabe energije v 73 stavbah po Sloveniji.

Rezultat projekta je prihranek približno 10 gigavatnih ur energije na leto ter zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za skoraj 4.000 ton letno.

Pomemben pečat je pustila tudi pri razvoju prezračevalne enote, namenjene izboljšanju kakovosti zraka in energetske učinkovitosti v šolah. Njeno delo prispeva k ustvarjanju bolj zdravih, varnih in prijetnih prostorov za uporabnike stavb, hkrati pa spodbuja trajnostne pristope pri načrtovanju in upravljanju objektov.

Mednarodno združenje SWE je v obrazložitvi posebej izpostavilo njen celosten pristop k inženirstvu, ki povezuje tehnično odličnost, trajnostni razvoj in družbeno odgovornost. Takšen način dela po njihovem mnenju ustvarja dolgoročne pozitivne učinke tako za okolje kot za družbo.

Leta 2023 je prejela naziv Inženirke leta

Uvrstitev med dvanajst izbranih inženirk sveta predstavlja nadaljevanje uspešne strokovne poti Ljupke Vrteve. Po prejetem nazivu Inženirka leta 2023 je novo mednarodno priznanje še dodatna potrditev, da njeni dosežki odmevajo tudi zunaj slovenskih meja. Hkrati gre za pomembno priznanje slovenskemu znanju, raziskovalnemu delu in inženirski odličnosti.

Poleg strokovnega dela Ljupka Vrteva pomembno vlogo namenja tudi promociji tehniških poklicev med mladimi. Z javnimi nastopi, predavanji in izobraževalnimi dejavnostmi spodbuja predvsem dekleta, da se odločijo za študij in kariero na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Njena zgodba dokazuje, da lahko inženirke uspešno vodijo zahtevne projekte, razvijajo inovativne rešitve in pomembno prispevajo k napredku družbe.

»Uvrstitev med dvanajst izbranih inženirk sveta ima poseben pomen tudi za slovenski prostor. Potrjuje, da lahko strokovnjaki in strokovnjakinje iz Slovenije pomembno prispevajo k razvoju globalnega inženirstva ter soustvarjajo rešitve za izzive prihodnosti. Takšni dosežki krepijo mednarodno prepoznavnost slovenskega raziskovalnega in akademskega okolja ter navdihujejo nove generacije mladih, da svojo prihodnost povežejo z inženirstvom, znanostjo in tehnologijo,« so zapisali pri Univerzi v Ljubljani.

Pravila za pse in mačke iz Srbije in Črne gore se spreminjajo: Kaj potrebujete po novem?

Domestic dog sitting in the car trunk
Foto: Wavebreakmedia iz iStock

Lastniki psov, mačk in belih dihurjev bodo od 19. junija lažje potovali iz Srbije in Črne gore v države Evropske unije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin namreč obvešča, da se omenjeni državi po novih pravilih Evropske unije uvrščata na seznam držav, za katere pri vstopu hišnih živali v EU ne bo več potreben test titracije protiteles proti steklini.

Test titracije protiteles proti steklini ni več potreben, a omejitve ostajajo

Spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2026/636 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/404 sta bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, novi pogoji pa bodo začeli veljati sedmi dan po objavi, torej 19. junija 2026.

Kljub poenostavitvi postopkov ostajajo v veljavi številne druge zahteve za vstop hišnih živali v Evropsko unijo. Živali morajo biti še naprej označene z mikročipom oziroma transponderjem, veljavno cepljene proti steklini in opremljene z ustreznim veterinarskim spričevalom, ki ga izda uradni veterinar v državi izvora. Pred vstopom v Evropsko unijo je obvezen tudi veterinarski pregled.

Kdaj veljajo posebna pravila?

Posebna pravila veljajo za netrgovske premike hišnih živali, ko žival spremlja svojega lastnika in namen potovanja ni prodaja ali prenos lastništva. V takšnih primerih mora lastnik žival predložiti v pregled na prvi vstopni točki za potnike v Evropski uniji. Pristojni organ nato v veterinarskem spričevalu potrdi, da je bil pregled opravljen.

Če pogoji za netrgovski premik niso izpolnjeni, se premik živali obravnava kot uvoz. Takrat so postopki strožji, saj mora biti uvoz izveden prek določene mejne kontrolne točke, pošiljko pa je treba predhodno prijaviti prek evropskega sistema TRACES, namenjenega nadzoru in sledenju uvoznih pošiljk.

Nova ureditev bo predvsem olajšala potovanja lastnikom hišnih ljubljenčkov iz Srbije in Črne gore, saj odpravlja enega izmed zahtevnejših administrativnih postopkov pri vstopu živali v Evropsko unijo.

Novo cepivo proti koronavirusu je v celoti zasnovala umetna inteligenca

Future of Medicine: Robotic Arm with Syringe, AI Healthcare Concept
Foto: showcake iz iStock

Znanstveniki so prvič uspešno zaključili klinično testiranje univerzalnega cepiva proti koronavirusom, ki ga je v celoti zasnovala umetna inteligenca. Prva faza testiranja na ljudeh je potrdila, da je cepivo varno in da so ga sodelujoči dobro prenašali. Ključni dosežek te raziskave je, da je cepivo sprožilo močan imunski odziv proti širokemu naboru različnih koronavirusov. Med njimi niso le znane različice virusa SARS-CoV-2 in prvotni SARS, temveč tudi sorodni virusi, ki trenutno krožijo med netopirji in predstavljajo resno grožnje za izbruh prihodnjih pandemij.

Tehnologija pametnega super-antigena

Namesto da bi se cepivo osredotočalo na en sam specifičen sev virusa, kot je to običajno pri obstoječih cepivih, sistem umetne inteligence deluje drugače: analiziral je obsežne genetske podatke družine koronavirusov, zbrane v nadzornih programih po vsem svetu, in identificiral skupne značilnosti, ki se skozi mutacije ne spreminjajo. Na podlagi teh podatkov je umetna inteligenca ustvarila tako imenovani super-antigen. Ta deluje kot napreden učni pripomoček za človeški obrambni sistem, ki telo natrenira, da prepozna in nevtralizira celotno družino virusov, ne glede na to, kako močno ti v prihodnosti mutirajo.

Preprosta integracija in vbrizgavanje

Razviti super-antigen ponuja izjemno prilagodljivost, saj je združljiv z večino sodobnih platform za dostavo cepiv v telo. Med tem prvim preizkusom so znanstveniki cepivo uporabili v obliki DNK-cepiva, ki so ga v telo vnesli z uporabo naprednega mikrofluidnega curka, kar omogoča vnos brez klasičnih igel. Ker tehnologija temelji na univerzalnih strukturnih lastnostih virusnih družin, raziskovalci poudarjajo, da bi lahko enak pristop uporabili tudi za hitro in učinkovito snovanje trajnih cepiv proti drugim nevarnim skupinam virusov, kot je na primer ebola.

Korak proti svetu brez novih pandemij

Uspeh tega prvega preizkusa dokazuje, da je snovanje cepiv s pomočjo umetne inteligence ne le izvedljivo, ampak tudi varno. Predstavlja pomemben mejnik v sodobni medicini, saj spreminja strategijo boja proti nalezljivim boleznim. Namesto da bi človeštvo zgolj pasivno čakalo na naslednjo mutacijo virusa in nato razvijalo nova prilagojena cepiva, nam ta tehnologija omogoča, da smo korak pred naravo.

Univerzalna zaščita pred celotnimi virusnimi družinami bi lahko v prihodnosti preprečila, da bi lokalni izbruhi ponovno ohromili svet in prerasli v uničujoče globalne pandemije.

To so učinki, ki jih ima dodatek melatonina na telo: Vse kaže na to, da ni le uspavalni hormon

A woman cannot fall asleep and wants to drink a capsule with melatonin, a sleeping pill. Regulation of biological rhythms. Manifestations of jitlag or insomnia.
Foto: Alona Siniehina iz iStock

Večina ljudi melatonin pozna kot  pomoč pri nespečnosti ali premagovanju časovne razlike po dolgih letih. Toda v zadnjih letih so znanstveniki odkrili, da ta hormon v telesu opravlja veliko več nalog kot zgolj uravnavanje spanja. Melatonin namreč sodeluje pri delovanju imunskega sistema, zaščiti celic pred poškodbami, uravnavanju vnetij in morda celo pri preprečevanju nekaterih bolezni. Ali to pomeni, da bi moral vsak jemati prehranska dopolnila z melatoninom?

Kaj sploh je melatonin?

Melatonin je hormon, ki ga v možganih proizvaja češarika (epifiza). Njegovo izločanje se poveča zvečer in doseže vrhunec ponoči. Zjutraj, ko svetloba doseže oči, se proizvodnja zmanjša. Njegova glavna naloga je uravnavanje cirkadianega ritma oziroma notranje biološke ure. Melatonin telesu sporoča, da je čas za počitek in spanje. S staranjem se proizvodnja melatonina zmanjšuje, zato imajo starejši pogosto več težav s spanjem kot mlajši.

Melatonin skeletal formula and sleeping woman during the night
Foto: privetik iz iStock

Melatonin in spanje

Najbolj raziskana uporaba melatonina je izboljšanje spanja. Številne študije kažejo, da lahko dodatek melatonina nekoliko skrajša čas uspavanja, izboljša kakovost spanja in pomaga ljudem z motnjami cirkadianega ritma. Posebej uporaben je pri, premagovanju časovne razlike (jet lag), nočnem delu, sindromu zapoznele faze spanja in nekaterih oblikah nespečnosti. Pomembno pa je poudariti, da melatonin ni uspavalo v klasičnem pomenu besede. Ne povzroči zaspanosti na enak način kot nekatera zdravila za spanje, temveč telesu pomaga vzpostaviti ustrezen biološki ritem.

A woman cannot fall asleep and wants to drink a capsule with melatonin, a sleeping pill. Regulation of biological rhythms. Manifestations of jitlag or insomnia.
Foto: Alona Siniehina iz iStock

Melatonin kot antioksidant

Manj znano dejstvo je, da melatonin deluje tudi kot antioksidant. Antioksidanti pomagajo nevtralizirati proste radikale, nestabilne molekule, ki lahko poškodujejo celice, beljakovine in DNK. Oksidativni stres je povezan s staranjem ter številnimi boleznimi, vključno s srčno-žilnimi boleznimi in nevrodegenerativnimi obolenji.

Melatonin in vnetja

Kronična vnetja so povezana s številnimi sodobnimi boleznimi, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, srčno-žilnimi boleznimi in nekaterimi vrstami raka. Melatonin lahko vpliva na različne vnetne poti v telesu z regulacijo pro- in anti-inflamatornih citokinov. Meta-analiza je na primer razkrila zmanjšanje vnetnih biomarkerjev, kot sta TNF-α and IL-6. Z zmanjšanjem akutnega in kroničnega vnetja regulira tudi aktivacijo imunskega sistema.

Melatonin in šport

Profesionalni športniki skušajo z dovoljenimi prehranskimi dopolnili izvleči še zadnji odstotek svoje zmogljivosti. Pri tem jim lahko pomaga tudi melatonin. Posredno, z izboljšanjem spanja in premagovanjem časovnih razlik med turnirji, morda pa tudi bolj direktno. Sistematični pregled literature, ki je zajemal 59 raziskav, je namreč pokazal več pozitivnih učinkov. Raziskave so športnikom predpisale med 5 in 8 mg melatonina in pri tem zaznale nižje ravni oksidativnega stresa, mišičnih poškodb in vnetja pri profesionalnih nogometaših. Druga meta-analiza kaže na izboljšanje vzdržljivosti in eksplozivne moči, če športniki melatonin zaužijejo vsaj 6 ur pred vadbo. Pri tem so večji odmerki (6 do 10 mg) prinesli večji učinek. Za športno zmogljivost je optimalno melatonin vzeti pred spanjem, nikakor pa ne tik pred vadbo ali tekmo.

Drugi vplivi melatonina

Raziskave kažejo, da bi melatonin lahko pomagal tudi pri rakavih obolenjih, debelosti, različnih okužbah in srčno-žilnih boleznih. Nekatere raziskave na primer nakazujejo, da lahko pomaga uravnavati krvni tlak, zmanjšuje oksidativni stres v žilah in izboljšuje delovanje notranje plasti krvnih žil (endotelija). Hormon sodeluje tudi pri uravnavanju imunskega sistema. Zdi se, da pomaga usklajevati delovanje različnih imunskih celic ter vpliva na proizvodnjo določenih signalnih molekul, ki sodelujejo pri obrambi pred okužbami. Zaradi teh lastnosti je med pandemijo covida-19 vzbudil precej zanimanja, a jasnih zaključkov glede terapevtskih učinkov pri covidu raziskave še niso prinesle.

Ali je jemanje melatonina varno?

Melatonin velja za eno varnejših prehranskih dopolnil. Pri večini ljudi so neželeni učinki blagi in redki. Med najpogostejšimi zabeleženimi stranskimi učinki so zaspanost čez dan, glavobol, omotica in slabost. Dolgotrajni učinki večletnega rednega jemanja še niso popolnoma raziskani, zato strokovnjaki običajno priporočajo uporabo najnižjega učinkovitega odmerka.

Kako jemati melatonin?

To je zanimivo vprašanje, saj večina prehranskih dopolnil vsebuje bistveno višje odmerke, kot jih telo običajno proizvaja. Človeško telo ponoči proizvede približno 0,1 do 0,9 mg melatonina. Številni strokovnjaki zato priporočajo 0,3 do 0,5 mg za izboljšanje cirkadianega ritma, 0,5 do 1 mg za lažje uspavanje ter 1 do 3 mg pri izrazitejših težavah s spanjem. Odmerki s 5, 10 ali celo več mg melatonina so zelo pogosti v trgovinah, vendar raziskave pogosto ne kažejo, da bi bili učinkovitejši od nižjih odmerkov. Pogosteje pa povzročajo jutranjo zaspanost, omotičnost, nenavadne sanje ali glavobol. Če melatonin jemljete zaradi težav z nespečnostjo, ga zaužijte 30 do 60 minut pred spanjem.

V Ljubljani se je odprl nov park: Kaj lahko vidimo in kje se nahaja?

Park
Foto: on Agencija za okolje

V Ljubljani, natančneje za Bežigradom pri Agenciji za okolje, se je nekaj dni nazaj odprl nov park in sicer park Fenološka ura. Njegov namen je javnosti na poljuden in zabaven način prikazati fenologijo ter pomen rastlin pri razumevanju letnih časov in podnebja.

Fenološki park bo za javnost odprt vsak delovni dan

Park so uredili v okviru projekta SOVIR – sistem opozarjanja na vremensko pogojene izredne razmere, in na preprost in slikovit način prikazuje, kako nam rastlinski svet sporoča spremembe v naravi, predvsem spremembe klime.

Park bo za javnost odprt na vsak delovni dan, med 7.00 in 17.00 uro.

Ker park ozavešča in uči o tem kaj nam sporočajo rastline in kako vreme in podnebje vplivata na naravo, je temu primerno tudi njegovo ime – park Fenološka ura.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by ECinSlovenia (@evropska_komisija)

Fenologija je veda, ki spremlja sezonske spremembe v naravi in njihovo povezanost z vremenom ter podnebjem. Pri rastlinah lahko opazujemo kdaj cvetijo, dozorevajo, odvržejo listje itd., pri živalih pa opazujemo predvsem pojavljanje žuželk, selitve ptic in druga vedenja živali. Ti naravni ritmi so med seboj tesno povezani in bolj kot jih razumemo, bolje razumemo svet okoli sebe in kaj se dogaja v naravi, katere del smo tudi sami.

V fenološkem parku je posajenih veliko rastlin, ki postanejo nekakšni naravni merilni inštrumenti. Fenološka ura ne meri sekund in minut, ampak čase obdobij razvoja rastlin. Je koledar letnega življenjskega cikla rastlin, ki prikazuje ritem narave skozi vse leto.

Hura! Znanje zaključuje sezono spletnih seminarjev s prvo pomočjo za dojenčke in otroke

seminar prva pomoč

Kaj storiti, če se otrok začne dušiti? Kako ukrepati ob vročinskih krčih? Kdaj je padec le neprijetna izkušnja in kdaj razlog za obisk zdravnika?

V torek, 23. junija ob 18. uri bo v sklopu spletnih seminarjev Hura! Znanje potekalo še zadnje brezplačno predavanje v tej sezoni Prva pomoč za dojenčke in otroke, ki ga bo vodil Nejc Petrinčič, zdravstveni reševalec, inštruktor in vodja Šole prve pomoči Pomagam prvi.

Na praktičnem in razumljivem predavanju boste izvedeli, kako pravilno ukrepati ob dušenju, vročinskih krčih, padcih, poškodbah ter drugih pogostih nezgodah pri otrocih. Predavatelj bo predstavil tudi ključne vsebine za pripravo domače in potovalne lekarne za družine z otroki.

Predavanje je namenjeno bodočim staršem, staršem dojenčkov in malčkov ter vsem, ki želijo pridobiti dragoceno znanje za hitrejše, mirnejše in samozavestnejše ukrepanje v nepredvidljivih situacijah.

Udeleženci bodo sodelovali tudi v nagradnem žrebanju za Linea MammaBaby® set izdelkov za zaščito pred soncem in mrčesom.

Predavanje je brezplačno, prijave pa so odprte na Baby Center spletni strani.

Lepo vabljeni!

Želite vedeti, kdo vas je poiskal na Googlu? Tuaj so preprosti načini, kako to ugotoviti

Sankt-Petersburg, Russia, November 8, 2017:  A woman's hand is touching screen on tablet computer iPad Pro at night for searching on Google search engine. Google is the most popular Internet search engine in the world. Photo taken at company office.
Foto: bigtunaonline iz iStock

Mnogi se sprašujejo, ali je mogoče izvedeti, kdo na spletu išče njihovo ime. Google identitete uporabnikov, ki v iskalnik vnesejo vaše ime, ne razkriva, kljub temu pa so na voljo brezplačna orodja, s katerimi lahko spremljate javne omembe svojega imena ter se nanje pravočasno odzovete, poroča N1.

Poglejmo si rešitve …

Med najbolj preprostimi in pogosto uporabljenimi rešitvami je Google Alerts. Uporabnik se prijavi z Google računom, v iskalno polje vnese svoje ime v narekovajih ter ‘nastavi' prejemanje obvestil. Ko se ime pojavi na spletni strani, forumu ali v drugi javno dostopni spletni vsebini, Google pošlje obvestilo. Tako lahko lažje spremljate, kje se vaše ime pojavlja, in po potrebi ukrepate ob neželenih ali spornih omembah.

Pri profesionalni spletni prisotnosti ima pomembno vlogo tudi LinkedIn. Platforma uporabnikom omogoča vpogled v to, kdo si je ogledal njihov profil, kar je lahko koristno pri iskanju poslovnih priložnosti, zaposlitve ali novih povezav. Podatki sicer niso vedno popolni, vendar lahko pokažejo, kdo se zanima za vaše izkušnje, delo ali karierno pot.

Tisti, ki imajo lastno spletno stran, blog ali spletni portfelj, lahko dodatne informacije pridobijo z orodjem Google Search Console. Le ta prikazuje, prek katerih ključnih besed in iskalnih izrazov obiskovalci pridejo do posameznih strani. Čeprav tudi to orodje ne razkriva identitete uporabnikov, pomaga razumeti, kako ljudje najdejo vašo vsebino, katere teme pritegnejo največ pozornosti in kako pogosto se vaše ime pojavlja v iskanjih.

Z rednim spremljanjem teh podatkov lahko bolje upravljate svojo spletno prisotnost, hitreje zaznate morebitne neželene omembe ter učinkoviteje zaščitite svojo zasebnost in ugled na spletu.

Velikih 5: osebnostne lastnosti, ki povejo, kdo ste

Smilies stickers on blue background
Foto: Prochkailo iz iStock

Velikih 5 je danes eden najbolj uveljavljenih pristopov v psihologiji osebnosti. Teoreija predpostavlja, da lahko osebnost posameznika opišemo skozi pet osnovnih dimenzij: odprtost za izkušnje, vestnost, ekstravertiranost, sprejemljivost in nevroticizem. Na razvoj teh lastnosti vplivajo genetski in okoljski dejavniki. Čeprav so osebnostne značilnosti skozi življenje razmeroma stabilne, se z leti lahko nekoliko spreminjajo. Kje na spektru petih dimenzij se nahaja vaša osebnost?

Odprtost

Odprtost za izkušnje je lastnost, ki bolj kot katerakoli druga poudarja domišljijo, ustvarjalnost in željo po raziskovanju novega. Ljudje z visoko stopnjo odprtosti so pogosto radovedni, zanimajo jih različna področja, radi spoznavajo nove ljudi in ideje ter uživajo v novih izkušnjah. Običajno so ustvarjalni, pustolovski in pripravljeni razmišljati izven ustaljenih okvirov. Ljudje z nizko stopnjo odprtosti so po drugi strani pogosto bolj tradicionalni. Spremembe jim niso posebej všeč, manj jih privlačijo nove ideje in abstraktni koncepti, pogosto pa dajejo prednost preverjenim pristopom in rutini.

Female tourist descending ancient stone steps, savoring breathtaking view of Kotor bay at sunset in Montenegro
Foto: frantic00 iz iStock

Vestnost

Vestnost zaznamujejo premišljenost, dobra samokontrola in usmerjenost k doseganju ciljev. Zelo vestni ljudje so običajno organizirani, pozorni na podrobnosti in odgovorni. Svoje naloge načrtujejo vnaprej, spoštujejo roke ter se trudijo, da delo opravijo kakovostno in pravočasno. Ljudje z nižjo stopnjo vestnosti so pogosto manj organizirani. Lahko imajo težave z načrtovanjem, odlašajo z opravili in težje sledijo urnikom. Včasih zamujajo roke ali pa nalog sploh ne dokončajo.

Ekstravertiranost

Ekstravertiranost je osebnostna lastnost, povezana z družabnostjo, energičnostjo, komunikativnostjo in izražanjem čustev. Ekstravertirani ljudje uživajo v družbi drugih, radi spoznavajo nove ljudi in pogosto črpajo energijo iz socialnih stikov. Introvertirani posamezniki oziroma ljudje z nižjo stopnjo ekstravertiranosti so običajno bolj zadržani. Družabni dogodki jih lahko utrudijo, zato pogosto potrebujejo čas zase, da si ponovno napolnijo energijo. Ekstravertirana oseba rada začne pogovor, uživa v spoznavanju novih ljudi in se dobro počuti v središču pozornosti. Pogosto ima širok krog prijateljev in znancev ter hitro sklepa nova poznanstva. Introvertirana oseba pa ima raje samoto, težje začne pogovor, ne mara površinskih klepetov in pred govorjenjem običajno dobro premisli svoje besede.

Big group of multiracial young student people smiling, gesturing and looking at camera. Happy internacional teenagers laughing. Cheerful friends enjoying their freedom. Classmates on friendly meeting. High quality photo
Foto: Jose Calsina iz iStock

Sprejemljivost

Ta osebnostna lastnost vključuje značilnosti, kot so zaupanje, altruizem, prijaznost, naklonjenost in druga prosocialna vedenja. Ljudje z visoko stopnjo sprejemljivosti so običajno bolj sodelovalni, empatični in pripravljeni pomagati drugim. Močneje jih zanimajo drugi ljudje. Tisti z nižjo stopnjo sprejemljivosti pa so pogosto bolj tekmovalni, v nekaterih primerih celo manipulativni. Težave drugih jih ne zanimajo, pogosteje pa so celo žaljivi in poniževalni.

Nevroticizem

Nevroticizem je osebnostna lastnost, za katero so značilni žalost, tesnoba, razdražljivost nihanje razpoloženja in čustvena nestabilnost. Na splošno velja za negativno osebnostno lastnost, saj lahko pomembno vpliva na kakovost življenja in dobro počutje posameznika. Ljudje z visoko stopnjo nevroticizma se namreč hitreje vznemirijo, po stresnih dogodkih pa si težje opomorejo. Posamezniki z nizko stopnjo nevroticizma pa so običajno bolj sproščeni, čustveno stabilni in odporni na stres. Pri njih se redkeje pojavita žalost ali celo depresivnost.

Kako se znebiti naglavnih uši?

Louse egg on the hair causes itchy head.
Foto: hirun iz iStock

Študentsko življenje pomeni veliko ljudi, malo prostora in ogromno druženja. Predavalnice, študentski domovi, skupinsko učenje, objemi, selfiji, partyji in skupni kavči, ki so videli že marsikaj.

Glave so blizu, telefoni krožijo, ljudje se stiskajo bolj kot v jutranjem avtobusu. In tam, kjer je veliko bližine, se včasih znajdejo tudi zelo nezaželeni obiskovalci. Ja, tudi naglavne uši.

Kaj so naglavne uši?

Naglavne uši so majhne žuželke, ki živijo na lasišču in se hranijo s krvjo. Ne skačejo, ne letijo in nimajo posebnih super moči, imajo pa eno izjemno sposobnost. Zelo dobro se držijo las.

Gnide so njihova jajčeca, prilepljena neposredno na lase, običajno blizu lasišča. In ja, držijo se bolje kot marsikateri študentski plan učenja ali novoletna zaobljuba.

Zakaj jih v študentskem okolju ni malo in kako jih prepoznati?

Skupno bivanje, deljenje prostorov, skupni kavči, blazine, včasih tudi kape, šali in slušalke. Vse to pomeni več priložnosti za prenos uši z glave na glavo. Uši ne potrebujejo umazanije ali slabih razmer. Potrebujejo samo stik. In tega v študentskem življenju res ne manjka. Najpogostejši znak je srbenje, predvsem okoli zatilja in za ušesi. Včasih se pojavi tudi občutek, kot da se ti nekaj premika po glavi, kar hitro postane precej moteče.

Marsikdo to sprva pripiše stresu, suhemu zraku ali novemu šamponu. A če srbenje ne izgine, je pametno preveriti lase.

Dobra novica je, da uši niso nevarne in ne prenašajo bolezni. Slaba novica pa je, da same od sebe ne izginejo. Tako kot izpiti. Če jih ignoriraš, se samo množijo.

Lice is a parasitic disease of human hair
Foto: Zarina Lukash iz iStock

Kako preveriti stanje brez panike?

Najboljši način za preverjanje je pregled las z gostim glavnikom, predvsem za ušesi in na zatilju. To je približno tako zabavno kot učenje za izpit, a precej bolj nujno. Če opaziš gnide ali žive uši, nima smisla čakati. Prej ukrepaš, prej imaš mirno glavo. Dobesedno.

Akcija v treh korakih

Prvi korak je obisk lekarne, kjer dobiš pripravek proti ušem brez recepta. Drugi korak je uporaba po navodilih, brez improviziranja, ker to ni prostor za kreativnost. Tretji korak pa je temeljito česanje z gostim glavnikom. To je del, ki zahteva največ potrpežljivosti in se po občutku vleče dlje kot najtežji kolokvij.

Zakaj je ponovitev nujna?

Uši imajo to neprijetno lastnost, da se hitro razmnožujejo. Če postopek ponoviš po navodilih, odstraniš tudi tiste, ki so se izlegle kasneje. Ampak če tega ne narediš, se lahko zgodi, da si po nekaj dneh spet na začetku. Podobno kot pri učenju, ko misliš, da znaš, pa te izpit hitro postavi na realna tla.

Neprijeten, a nujen socialni korak

Če živiš v študentskem domu ali si pogosto v tesnem stiku z drugimi, je pošteno, da to poveš naprej. Ne zato, da bi se kdo zgražal, ampak da se problem ne širi. Uši niso sramota. So samo zelo vztrajni sostanovalci, ki jih nihče ni povabil, a jih je vseeno treba odjaviti.

Naglavne uši so neprijetne, a rešljive. Z nekaj potrpežljivosti, pravilnimi izdelki in osnovno odgovornostjo jih lahko hitro spraviš pod kontrolo. In potem se lahko vrneš k študentskemu življenju. Predavanjem, druženju in zabavam. Brez srbenja in brez dodatnih sostanovalcev na glavi. (Upajmo)

Mnogi to spregledajo, v prihodnje boste za to plačali dodatno: evropska domena še ne pomeni, da blago prihaja iz Evropske unije

Online shopping and fashion store website with add to cart button in mobile phone. Customer order and purchase product on internet site. Ecommerce and retail business concept. Digital transaction.
Foto: Tero Vesalainen iz iStock

Mnogi spletni kupci pri nakupu predvidevajo, da kupujejo znotraj Evropske unije, če spletna trgovina uporablja nemško domeno (.de), prikazuje cene v evrih ali ima spletno stran prevedeno v slovenščino. Vendar pa to ne pomeni nujno, da bo izdelek odposlan iz države članice EU.

Preverite, od kod prihaja izdelek

Po 1. juliju 2026 bo to še posebej pomembno, saj bodo za pošiljke iz držav zunaj Evropske unije veljale nove carinske dajatve. Kupci bi lahko tako neprijetno presenečeni ugotovili, da bodo morali poleg cene izdelka plačati še dodatne stroške carinjenja in DDV.

Številni mednarodni spletni trgovci namreč uporabljajo evropske domene in cene v evrih, medtem ko blago dejansko pošiljajo iz Kitajske ali drugih držav zunaj EU.

Konec poceni nakupov: Od 1. julija velika sprememba pri nakupih – tako višje bodo cene

Potrošnikom zato svetujejo, da pred nakupom preverijo, od kod bo izdelek dejansko odpremljen in ali ima trgovec skladišče znotraj Evropske unije.

Če je blago odposlano iz Slovenije ali druge države članice EU, dodatne carinske dajatve ne bo. Če pa paket prihaja iz tretje države, bodo veljala nova pravila in dodatni stroški.