Slavni kuhar razkril svoj poletni hit: testenine z rakci, pripravljene v le nekaj minutah

pasta, pesto, farfalle
Pomembno je, da se zagotovi ustrezen vnos hranil. Foto: Pexels iz Pixabay

Slavni britanski kuharski mojster Gordon Ramsay je znan po svojih prestižnih restavracijah z Michelinovimi zvezdicami, a v domači kuhinji stavi na preprostost in hitrost. Eden njegovih najbolj priljubljenih poletnih receptov iz knjige Ramsay in 10 je testeninska jed z rakci in tankimi testeninami (angel hair ali capellini), ki navdušuje s svežino, bogatim okusom in izjemno hitro pripravo.

Ta jed dokazuje, da za vrhunsko poletno kosilo ali večerjo ne potrebujete ur kuhanja, saj je pripravljena hitreje kot povprečna rutinska nega obraza.

Ključne sestavine za dve osebi

Svežina sestavin je pri tej jedi ključnega pomena, saj se okusi med seboj hitro povezujejo:

  • Testenine: približno 220 g tankih testenin (angel hair ali capellini, ki se skuhajo v le nekaj minutah)

  • Morski sadeži: 150 g surovih rejenih ali divjih kozic/škampov

  • Zelenjava in aromati: 1 skodelica češnjevih paradižnikov (razpolovljenih), 2 šalotki (drobno nasekljani), 2 stroka česna (tanko narezana)

  • Dodatki za globino okusa: 2 žlici majhnih kaparjev, ščepec čilijevih kosmičev

  • Tekočine: 1/4 skodelice suhega belega vina

  • Svežina in zaključek: sok in naribana lupinica ene limone, velika pest sveže bazilike, sveže nariban parmezan, oljčno olje, sol in poper

Postopek priprave

1. Kuhanje testenin

V velikem loncu zavrite obilno osoljeno vodo. Ker uporabljate zelo tanke testenine, se bodo skuhale v le 2 do 3 minutah. Odcedite jih takoj, ko dosežejo teksturo al dente, pri čemer prihranite malo vode od kuhanja.

2. Priprava omake

Medtem ko se voda segreva, v večji ponvi na srednje močnem ognju segrejte oljčno olje. Dodajte nasekljano šalotko, česen in kaparje ter pražite približno minuto, da zadišijo.

3. Dodajanje škampov in paradižnika

V ponev vrzite pripravljene kozice/škampe in razpolovljene češnjeve paradižnike. Začinite s ščepcem čilijevih kosmičev. Pražite 2 minutki, da se kozice obarvajo rožnato, paradižniki pa se začnejo rahlo mehčati in sproščati sok.

4. Deglaziranje z vinom in jušno osnovo

Prilijte belo vino in pustite, da na hitro povre ter se nekoliko reduicira. Nato prilijte še zelenjavno ali ribjo osnovo ter dodajte limonino lupinico in sok. Omakico pustite vreti še kakšno minuto, da se vsi okusi povežejo.

5. Združitev in zaključek

V ponev z omako prestavite kuhane testenine. Z ustreznimi oprijemalkami ali kuhalnico vse skupaj dobro premešajte, da testenine vpijejo omako. Če se vam zdi jed premalo sočna, dodajte žlico ali dve prihranjene vode od kuhanja testenin.

Ponev odstavite z ognja, vmešajte nasekljano svežo baziliko ter potresite z naribanim parmezanom.

Skrite reke in tolmuni, kjer se Slovenci ohlajajo brez gneče

Kolpa (slovene) or Kupa (croatian) river in Prelesje, Bela Krajina (White Carniola) region in Slovenia, Europe.
Foto: piotr borkowski iz iStock

Ko je Bled prenatrpan, obala pa en sam parkirni kaos. Poznamo scenarij: termometer kaže 35 stopinj, ti pa se odločiš za Bled ali morje, potem pa pol dopoldneva iščeš parkirno mesto in se na koncu kopaš v vodi, kjer je več ljudi kot v Tivoliju ob sobotnem popoldnevu. Slovenija ima na srečo cel kup manj znanih rek, kjer voda ni nič manj hladna, gneče pa bistveno manj.

Nadiža: turkizna reka, ki je toplejša od Soče

Nadiža teče po Breginjskem kotu, najzahodnejšem delu Slovenije, in velja za eno najtoplejših alpskih rek. Poleti voda doseže tudi do 25 stopinj, kar je občutno več kot ledena Soča nekaj kilometrov stran. Reka tvori prodnate plaže in globoke tolmune, najbolj znana kopališča pa so pri Robiču, Podbeli, Napoleonovem mostu in Logjeh.

Ker gre za občutljivo naravno okolje, je vožnja z avtomobilom do samega brega prepovedana, parkiranje pa je od 15. junija do konca avgusta plačljivo – 1,50 evra na uro oziroma 10 evrov za cel dan. Če prenočujete pri kakem ponudniku v občini Kobarid, lahko kupiš tedensko dovolilnico za 16 evrov. Iz Ljubljane vas do Kobarida čaka dobri dve uri vožnje, kar pomeni, da gre za idealen enodnevni izlet, ne za spontano popoldansko osvežitev.

A section of the Nadiza or Natisone river near Napolean Bridge (known as Napoleonov Most in the local language) near Logje in the Kobarid municipality of Slovenia.
Foto: Dragoncello iz iStock

Idrijca in kopališče Lajšt: bolj domače, a nič manj lepo

Če ti je pot do Breginjskega kota predaleč, je Krajinski park Zgornja Idrijca precej bližja alternativa. Reka Idrijca tvori vrsto tolmunov, ki so poleti primerni za kopanje, najbolj urejeno kopališče pa se imenuje Lajšt in leži na sotočju Idrijce in Bele, nekaj kilometrov od mesteca Idrija. Kopališče ima na voljo prostor za piknik, otroška igrala in tudi gostinsko ponudbo, parkirna mesta pa so ob koncih tedna plačljiva.

Zraven lahko obiščete tudi Divje jezero, kraško jezero, katerega temperatura vode skozi vse leto niha le med 7 in 10 stopinjami — za kopanje torej ne, za fotografijo pa vsekakor. Do Idrije iz Ljubljane potrebujete približno uro vožnje, kar to kombinacijo dela primerno tudi za spontan popoldan po službi ali predavanjih.

idrijca
Foto: Axel Hoerterer iz iStock

Kolpa: najtoplejša slovenska reka, o kateri vseeno vsi vedo premalo

Kolpa je sicer med bolj znanimi slovenskimi rekami, a je gneča ob njej v primerjavi z morjem še vedno zanemarljiva. Velja za najtoplejšo slovensko reko. V daljših vročinskih obdobjih se ponekod segreje tudi na 26 do 28 stopinj, kar pomeni, da je kopanje bolj podobno kopanju v bazenu kot v gorski reki.

Kopalnih območij je ob njej cela vrsta: Učakovci – Vinica, Adlešiči, Pobrežje – Fučkovci, Sodevci, Damelj in še nekaj drugih, vsako s svojim jezom in svojo mirno strugo. Ker gre za leno reko brez močnega toka, je primerna tudi za družine z manjšimi otroki. Parkiranje je na večini kopališč brezplačno, na nekaterih pa plačljivo, konkretnih zneskov po posameznih lokacijah ni enotnih, zato je smiselno preveriti na kraju samem. Pot iz Ljubljane do Bele krajine traja približno uro in pol.

A tranquil view of the Kolpa River framed by lush green foliage and flowering shrubs. Calm water reflects the surrounding trees under soft summer sunlight, creating a peaceful riverside landscape rich in natural beauty.
Foto: Anze Furlan / psgtproductions iz iStock

Kaj vzeti s seboj, če se odločite za katero od teh?

Vse tri destinacije imajo eno skupno lastnost. Malo ali nič gostinske ponudbe neposredno ob vodi, razen redkih izjem kot je Podbela ob Nadiži. Vzemite dovolj vode, kremo za sonce in gotovino za parkomate, ki po navadi ne vračajo drobiža. In če greste na Nadižo ali Kolpo, vzemite tudi obutev za v vodo, prodniki znajo biti neprijetni bosim nogam.

Nobena od teh rek ni skrivnost v smislu, da je nihče ne pozna, lokalci jih poznajo odlično. Gre bolj za to, da niso na prvi strani turističnih brošur, kar pomeni manj ljudi na kvadratni meter proda. In v 35 stopinjah je to razlika, ki šteje.

Kolona, ki se ne premakne: kako preživeti, ne da bi v njej znorel

Typical scene during rush hour. A traffic jam with rows of cars.  Shallow depth of field.
Pri Novem mestu bo promet potekal po enem pasu Foto: alexandragl1 iz iStock

Ura je 7.40, vi pa stojite na istem mestu na obvoznici že enajst minut. Pred vami rdeče luči, kolikor pogled seže. Telefon kaže, da boste na faks ali v službo zamudili vsaj pol ure, in nekje globoko v vas nekaj začne vreti.

Poznam to. In dobra novica je, ni samo v vaši glavi, da se to dogaja pogosteje kot še pred nekaj leti.

Zastoji v Ljubljani niso izmišljotina

Po podatkih analize prometnega podjetja Inrix se je čas, ki ga vozniki v Ljubljani izgubijo v zastojih, v zadnjih osmih letih potrojil. Leta 2022 smo v prestolnici v kolonah pustili 32 ur, skoraj poln delovni teden. Malo prej, leta 2019, je bila številka po analizi TomToma še višja, 124 ur letno, kar je pet dni in štiri ure čistega čakanja.

Ni čudno, da nas gneča spravlja ob živce. Telo v takih situacijah reagira, kot da smo ogroženi. Dvigne se kortizol, srce bije hitreje, roke stisnejo volan malce premočno. Problem je, da ta stresna reakcija ne pomaga prav ničemur. Kolona se od tvojega jeznega trobljenja ne bo premaknila niti za centimeter.

Zakaj se sploh tako razjezimo

Del težave je občutek, da nimate nadzora. V pisarni lahko zaprete vrata, doma greste na sprehod, v avtu pa ste ujeti med pločevino, s tempom, ki ga narekuje nekdo drug, ne vi. Psihologi to imenujejo izguba avtonomije, in prav ta občutek nemoči pogosto sproži več jeze kot sama zamuda.

Druga stvar je anonimnost. Za volanom drugih avtomobilov ne vidimo obrazov, samo pločevino. Zato si marsikdo dovoli reakcije, ki jih v živo, iz oči v oči, sploh ne bi imel poguma pokazati.

Kaj dejansko pomaga?

  • Načrtujte rezervo, ne le poti. Če veste, da je jutranja konica med 6. in 8. uro najhujša (Dars redno opozarja prav na ta termin), si vzemite deset minut rezerve že vnaprej. Ni čarobna formula, a razlika med ‘bom pravočasno' in ‘morda zamudim' je razlika med mirno in razdraženo vožnjo.
  • Poslušajte nekaj, kar vas dejansko zanima. Podcast, ki ga že nekaj tednov odlašate, ali playlista, ki jo obožujete. Možgani, ki so zaposleni z nečim prijetnim, težje drsijo v spiralo jeze. Radijske novice o istem zastoju, v katerem stojite, po drugi strani ne pomagajo nič.
  • Dihaj tepočasneje, kot se vam zdi potrebno. Zveni banalno, deluje pa. Štiri sekunde vdih, štiri zadrži, šest sekund izdih — telo to bere kot signal, da nevarnosti ni, in kortizol počasi pade.
  • Ne primerjajte se z drugim pasom. Vem, skušnjava je velika, ko se zdi, da sosednji pas leti mimo. Statistično gledano se pasovi izmenjujejo. Tisti, ki je hitrejši zdaj, bo čez pet minut spet stal. Menjavanje pasov v gneči večinoma ne prihrani časa, prinese pa dodaten stres in tveganje.
  • Sprejmite, da nekaterih stvari ne morete spremeniti. To ni fraza za na plakat, ampak precej praktičen trik. Ko se vprašate, kaj lahko naredim zdaj, ugotovit, da je odgovor pogosto: nič, razen počakati. In ko se s tem sprijaznite, jeza pade sama od sebe, ker se nima ob kaj opreti.

Kaj pa, če te že res prime?

Se zgodi. Če čutite, da kri kar vre, odprite okno za pol centimetra. Svež zrak na obrazu pomaga bolj, kot bi si mislili. Če je varno, si dovolite glasno zavpiti v avtu (z zaprtimi okni, seveda). Zveni smešno, a marsikoga to fizično sprosti hitreje kot karkoli drugega.

In če se le da, poskusite z alternativno potjo ali javnim prevozom vsaj enkrat na teden. Ne bo rešilo prometne slike Ljubljane, olajša pa vap teden. Pa še malo denarja za gorivo prihraniš.

Kolone ne bomo ukinili čez noč. Lahko pa poskrbimo, da nas ne uničijo še preden pridemo tja, kamor smo namenjeni.

Vehicles are lined up in a traffic jam on a busy road during the day, with a close-up view of a hand gripping the steering wheel of a car.
Foto: ANATOLii SAVITSKii iz iStock

Zakaj so nekateri ljudje vedno pozni? Znanost razkriva vzroke za kronično zamujanje

train, waiting, losing, hurry, on time, late, being late, arriving late, lose, lost, metro, metropolitan train, roma, city, delusion, minutes, time, watch, hour, transportation, rush, trip, clock, punctuality, brown train, brown clock, being late, being late, being late, roma, punctuality, punctuality, punctuality, punctuality, punctuality
Foto: RobertCheaib iz Pixabay

Zamujanje je navada, ki jo pogosto povezujemo z neurejenostjo, neodgovornostjo ali pomanjkanjem spoštovanja do drugih. Vendar raziskave kažejo, da je razlog za stalno zamujanje precej bolj zapleten. Na to vedenje vplivajo način dojemanja časa, osebnostne lastnosti, način načrtovanja, notranja biološka ura in sposobnost osredotočanja.

Napačna predstava o tem, koliko časa potrebujemo

Eden najpogostejših razlogov za zamujanje je tako imenovana zmota načrtovanja (planning fallacy) – težnja ljudi, da podcenjujejo, koliko časa bo neko opravilo dejansko trajalo. Posameznik si pogosto predstavlja idealen potek dogodkov: »Samo še hitro odgovorim na e-pošto, pripravim stvari in grem.« V resnici pa se pojavijo nepričakovane zamude, ki jih pri načrtovanju ni upošteval.

Takšni ljudje pogosto niso namerno pozni; težava je v tem, da njihov notranji izračun časa ni dovolj realističen. Če ocenijo, da bodo za pripravo potrebovali deset minut, lahko v praksi potrebujejo dvakrat toliko časa.

Osebnost vpliva na točnost

Raziskovalci ugotavljajo povezave med zamujanjem in nekaterimi osebnostnimi značilnostmi. Pomembna je predvsem vestnost  – lastnost, povezana z organiziranostjo, načrtovanjem in doslednim izpolnjevanjem obveznosti.

Ljudje z nižjo stopnjo vestnosti imajo lahko več težav pri spremljanju nalog, pripravi vnaprej in ocenjevanju potrebnega časa. To ne pomeni, da so slabši ljudje, temveč da imajo drugačne vzorce organizacije vsakdanjega življenja.

Večopravilnost lahko povzroči zamude

Nekateri ljudje radi počnejo več stvari hkrati – na primer pripravljajo obrok, odgovarjajo na sporočila in se pripravljajo na odhod. Tak način delovanja se pogosto zdi učinkovit, vendar lahko povzroči izgubo občutka za čas.

Ko se človek osredotoči na več dejavnosti hkrati, težje spremlja, koliko časa je že minilo. Zaradi tega pogosto odide kasneje, kot je načrtoval.

Nočni tipi in notranja biološka ura

Na točnost vpliva tudi kronotip – naravna telesna ura posameznika. Nekateri ljudje so jutranji tipi, drugi pa »nočne ptice«, ki se lažje zbudijo pozneje in so bolj aktivni zvečer.

Ker je večina družbenih obveznosti (služba, šola, sestanki) prilagojena jutranjemu urniku, imajo ljudje z bolj poznim ritmom lahko več težav z zgodnjimi začetki dneva.

Težave z zaznavanjem časa

Pri nekaterih ljudeh je zamujanje povezano tudi z načinom, kako možgani ocenjujejo čas. Raziskave kažejo, da imajo nekateri posamezniki težave pri pravilnem ocenjevanju, koliko časa je minilo ali koliko časa bodo potrebovali za določeno opravilo.

Posebej pogosto se o tem govori pri ljudeh z motnjami pozornosti, kot je ADHD, kjer lahko pride do pojava, imenovanega »časovna slepota« (time blindness) – občutka, da čas mineva drugače, kot ga zaznava večina ljudi.

Ali je kronično zamujanje mogoče spremeniti?

Strokovnjaki priporočajo več praktičnih strategij:

  • dodajanje časovne rezerve – če menimo, da bomo potrebovali 15 minut, načrtujmo 25 ali 30 minut;
  • priprava stvari vnaprej – oblačila, dokumente in ključe pripravimo že prej;
  • nastavljanje opomnikov za odhod, ne samo za začetek dogodka;
  • zmanjšanje večopravilnosti tik pred odhodom;
  • realnejše spremljanje lastnih vzorcev zamujanja.

 

Mikotoksini: Kaj so in kako vplivajo na naše zdravje?

Mold and fungus on a plastic window, a woman removes mold on a window, a woman sprays chemicals on a window from mold, rubber gloves and minimal protective equipment.
Foto: Niko_Cingaryuk iz iStock

Mikotoksini so naravne strupene snovi, ki jih proizvajajo nekatere vrste plesni. Čeprav jih s prostim očesom pogosto ne moremo zaznati, lahko predstavljajo pomembno tveganje tako za zdravje ljudi kot živali. Plesni, ki proizvajajo mikotoksine, se lahko razvijejo na različnih živilih, predvsem v toplih in vlažnih razmerah. Med živili, pri katerih se lahko pojavijo, so žita, oreščki, suho sadje, začimbe, koruza in druga rastlinska živila.

Kaj so mikotoksini?

Mikotoksini so strupene spojine, ki nastajajo kot produkt presnove nekaterih gliv. Poznanih je več sto različnih mikotoksinov, vendar jih je z vidika varnosti hrane posebej pomembnih le nekaj. Med najbolj znane spadajo aflatoksini, ohratoksin A, patulin, fumonizini, zearalenon ter deoksinivalenol.

Do okužbe živil s plesnimi lahko pride že na poljih pred žetvijo, pa tudi pozneje med sušenjem, transportom in skladiščenjem. K nastanku mikotoksinov pripomorejo predvsem neustrezne temperature, vlaga in slabe pogoje shranjevanja.

Ears of ripe wheat, scattered grains on a wooden board
Foto: Dmytro Skrypnykov iz iStock

Najpogostejši mikotoksini

Pod najpogostejše mikotoksine spadajo:

  • Aflatoksini: So med najbolj nevarnimi mikotoksini. Pogosto jih povezujemo z žiti, koruzo in oreščki, zlasti kadar so bila živila izpostavljena toplim in vlažnim razmeram.
  • Ohratoksin A: Se lahko pojavlja v različnih živilih in je povezan predvsem s tveganji za ledvice.
  • Fumozini: Se pogosto pojavljajo v koruzi in koruznih izdelkih ter lahko predstavljajo tveganje pri dolgotrajni izpostavljenosti.
  • Deoksinivalenol (DON): je eden izmed mikotoksinov, ki jih proizvajajo glive rodu Fusarium. Pogosto ga najdemo v žitih.
  • Patulin: Je mikotoksin, ki je posebej povezan z jabolki in izdelki iz sadja, kadar je sadje plesnivo ali poškodovano.
Exhausted businesswoman feeling stressed, holding her head while working on a laptop. Professional african american woman has terrible migraine while managing tasks in office with copy space. Overwhelmed businesswoman feeling tired and frustrated after read a bad news on financial market, overworked and burnout concept.
Foto: Ridofranz iz iStock

Kako mikotoksini vplivajo na naše zdravje?

Vpliv mikotoksinov na telo je odvisen od vrste toksina, njegove koncentracije, trajanja izpostavljenosti in posameznikovega zdravstvenega stanja. Pri zaužitju večjih količin močno kontaminirane hrane lahko pride do akutne zastrupitve, medtem ko je pri dolgotrajni izpostavljenosti večja skrb povezana s kroničnimi učinki.

Mikotoksini lahko vplivajo na različne organe in telesne sisteme. Med možnimi posledicami so prebavne težave, poškodbe jeter in ledvic, oslabljeno delovanje imunskega sistema ter motnje drugih telesnih funkcij. Nekateri mikotoksini imajo tudi rakotvorne lastnosti.

Posebej pomembni so aflatoksini, saj lahko dolgotrajna izpostavljenost aflatoksinu B1 poveča tveganje za nastanek raka jeter. WHO (World Health Organization) navaja tudi povezavo med izpostavljenostjo aflatoksinom in motnjami rasti pri otrocih.

Ali kuhanje uniči mikotoksine?

Pri mikotoksinih velja pomembno pravilo. Plesni ni mogoče preprosto odstraniti s tem, da živilo segrejemo. Številni mikotoksini so namreč kemično precej stabilni in lahko preživijo običajno predelavo hrane.

Če je na živilu vidna plesen, je zato varneje zavreči celotno živilo, zlasti kadar gre za mehka živila, pri katerih se lahko plesen razširi tudi pod površino.

Kako zmanjšati tveganje?

Pomembno vlogo ima predvsem pravilno shranjevanje hrane. Živila je treba hraniti v suhih in ustrezno hladnih prostorih ter jih zaščititi pred vlago. Posebno pozornost je smiselno nameniti žitom, oreščkom, suhemu sadju in začimbam.

Kupujemo živila preverjenih proizvajalcev in upoštevamo navodila za shranjevanje. Če opazimo plesen, nenavaden vonj ali druge znake kvarjenja, je živilo bolje zavreči, kot pa poskušati rešiti njegov nepoškodovani del. Na srečo so ravni mikotoksinov v živilih podvržene nadzoru, za številne mikotoksine pa so določene mejne vrednosti, katerih namen je zmanjševanje izpostavljenosti prebivalstva.

gorgonzola, cheese, blue mold
Foto: PDPhotos iz Pixabay

Mikotoksini so lahko skriti onesnaževalci hrane, ki jih ne moremo vedno prepoznati po videzu ali vonju. Zato je pomembno predvsem preprečevanje njihovega nastanka. To naredimo s pravilnim pridelovanjem, sušenjem, skladiščenjem in nadzorom hrane.

Za potrošnika pa je najpomembneje, da plesniva ali sumljiva živila pravočasno zavrže in jih ne poskuša rešiti s kuhanjem ali odstranjevanjem vidne plesni.

Ali veste, za kaj vse lahko uporabite tipko za glasnost na svojem telefonu? Ima sedem funkcij, ena od njih vam lahko celo reši življenje

Minsk, Belarus - December 11, 2019: A man holds a new model apple iphone backside up closeup . Illustrative editorial
Foto: Ivan-balvan iz iStock

iPhone je naprava, ki jo večina med nami dobro pozna, njegov razvoj skozi leta pa je izjemen. Tudi tipke za uravnavanje glasnosti, čeprav gre le za nekaj gumbov, danes ponujajo precej več kot zgolj prilagajanje zvoka. Z njimi lahko opravimo tudi številna druga opravila.

1Fotografiranje in snemanje videoposnetkov

Tipki za glasnost na iPhonu lahko uporabite tudi kot sprožilec fotoaparata. Za fotografiranje lahko uporabite katero koli od obeh tipk, in sicer v različnih načinih, kot so portretni, običajni in panoramski način. Enako velja pri snemanju videoposnetkov: s pritiskom začnete snemati, z novim pritiskom pa snemanje ustavite. Pri novejših modelih lahko z držanjem tipke za povečanje glasnosti posnamete tudi zaporedje fotografij.

2Preprosto skeniranje dokumentov

Pri skeniranju dokumentov se lahko izognete uporabi gumbov na zaslonu. V aplikacijah, kot so Datoteke, Pošta, Zapiski in Opomniki, lahko tipke za glasnost uporabite kot hitro možnost pri skeniranju dokumentov.

3Lažje upravljanje budilke

Za tiste, ki zjutraj težko vstajajo ali potrebujejo še nekaj dodatnih minut spanja, lahko tipke za glasnost pomagajo tudi pri upravljanju budilke. Z enim pritiskom lahko alarm preložite ali izklopite.

4Hiter dostop do služb za nujno pomoč

V nujnih primerih je lahko iPhone zelo pomemben pripomoček. Za hiter klic v sili pritisnite in držite stransko tipko za zaklepanje skupaj s katero koli tipko za glasnost. Nato lahko s potegom drsnika SOS takoj pokličete službe za nujno pomoč, tudi če je telefon zaklenjen.

5Ponovni zagon zamrznjenega telefona

Če se vaš iPhone ne odziva več, si lahko pomagate s tipkami za glasnost. Najprej pritisnite tipko za povečanje glasnosti, nato tipko za zmanjšanje glasnosti, zatem pa pritisnite in držite stransko tipko za zaklepanje. Takšen prisilni ponovni zagon lahko pomaga, kadar običajen ponovni zagon ni mogoč.

Redmond, WA, USA - Jan 13, 2024: Assorted dating apps, including Tinder, Bumble, Hinge, HUD, Hickey, Wink, Coffee Meets Bagel (CMB), OkCupid, and Plenty of Fish (POF), are seen on an iPhone.
Foto: hapabapa iz iStock

6Začasni izklop Face ID-ja ali Touch ID-ja

V primerih, ko želite dodatno zaščito, lahko Face ID ali Touch ID začasno onemogočite tako, da približno dve sekundi držite stransko tipko za zaklepanje skupaj s katero koli tipko za glasnost.

7Hitro utišanje dohodnega klica

Kadar želite hitro utišati dohodni klic, naj bo običajen ali prek FaceTimea, preprosto pritisnite katero koli tipko za glasnost. S tem se utišajo tudi vibracije v tihem načinu.

To je 10 najlepših držav na svetu za leto 2026: na vrhu znova priljubljena destinacija

Saint Paul cathedral in Thessaloniki, Greece
Kdo vse financira muzej v »Jeruzalemu Balkana« Foto: trabantos iz iStock

Izbira destinacije za naslednje potovanje ni vedno enostavna. Nekateri iščejo rajske plaže, drugi bogato kulturno dediščino, tretje privlačijo gorske pokrajine ali vrhunska kulinarika. Prav zato so lestvice, ki temeljijo na ocenah popotnikov in turističnih publikacij, pogosto dobra pomoč pri načrtovanju potovanj.

Platforma World Population Review je tudi letos analizirala rezultate priznanih turističnih vodnikov in popotniških lestvic, med njimi Condé Nast Traveler, Travel + Leisure, Rough Guides in Ranker. Na podlagi teh ocen je pripravila seznam držav, ki jih popotniki uvrščajo med najlepše na svetu.

Leta 2026 je prvo mesto znova osvojila Grčija

Grčija očara iz več vidikov

Grčija ni presenetljiv favorit. Že vrsto let privablja milijone obiskovalcev z edinstveno kombinacijo naravnih lepot, bogate zgodovine, mediteranskega načina življenja in odlične kulinarike. 

The old town of Nafplion in Greece with tiled roofs, small port, bourtzi castle, Palamidi fortress
Foto: Gatsi iz iStock

Poleg priljubljenih otokov, kot sta Santorini in Mikonos, navdušuje tudi z antičnimi mesti, slikovitimi plažami, gorskimi pokrajinami in raznoliko gastronomsko ponudbo. Prav raznolikost je eden glavnih razlogov, da ostaja med najbolj priljubljenimi evropskimi destinacijami.

Med najbolj znanimi znamenitostmi so Atene z Akropolo, samostani Meteora, zgrajeni na visokih skalnih stebrih, ter starodavno preročišče v Delfih. Državo zaznamujejo tudi številni otoki, raznolike plaže in dolga kopalna sezona, zato je privlačna izbira od pomladi do pozne jeseni.

The amazing Navagio beach in Zante, Greece, with the famous wrecked ship
Foto: mitakag iz iStock

Še nekaj drugih favoritov

Drugo mesto na lestvici je pripadlo Novi Zelandiji, ki slovi po ledeniških jezerih, mogočnih fjordih, gorskih vrhovih in osupljivih naravnih pokrajinah. Zaradi izjemne narave je bila tudi kulisa številnih svetovno znanih filmskih uspešnic.

Na tretjem mestu je Italija, ki obiskovalce navdušuje z umetnostjo, arhitekturo, kulinariko in raznoliko pokrajino. Od zgodovinskih mest, kot sta Rim in Firence, do vinorodne Toskane in slikovite Amalfijske obale ponuja številne razloge, zaradi katerih se popotniki tja radi vračajo.

Travelers ride horses in lupine flower field, overlooking the beautiful landscape of Mt Cook National Park in New Zealand. Lupins hit full bloom in December to January which is summer of New Zealand.
Foto: Blue Planet Studio iz iStock

Na lestvico desetih najlepših držav sveta so se uvrstile še:

  • Grčija
  • Nova Zelandija
  • Italija
  • Švica
  • Španija
  • Tajska
  • Norveška
  • Islandija
  • Avstralija
  • Avstrija

Pozabite na Rim: To italijansko mesto vas bo osvojilo že prvi večer!

Famous Trulli Houses during a Sunny Day with Bright Blue Sky in Alberobello, Puglia, Italy
Foto: roman_slavik iz iStock

Obstajajo mesta, kjer odkljukaš znamenitosti. In obstajajo mesta, kjer po desetih minutah nehaš gledati na uro. Bari spada med slednje. Tukaj babice pred hišami ročno izdelujejo testenine, ribiči na pomolu čistijo jutranji ulov, večerja pa se pogosto začne šele takrat, ko bi doma že razmišljali o spanju. Če obstaja italijansko mesto, ki te nauči živeti nekoliko počasneje, je to Bari.

Bari je kot ustvarjen za podaljšan vikend. Dovolj majhen, da ga v nekaj dneh res začutite, in dovolj živ, da vas bo še dolgo vabil nazaj.

Bari Vecchia: srce, ki utripa med kamnitimi ulicami

Staro mestno jedro, imenovano Bari Vecchia, je labirint ozkih ulic, kamnitih stopnic in majhnih trgov. Tukaj načrta pravzaprav ne potrebujete. Hodite, zavijate v vedno ožje ulice, se izgubite in mimogrede odkrijete baziliko svetega Nikolaja, eno najpomembnejših romarskih cerkva v Italiji. Nato se usedete na kamnite stopnice in preprosto opazujete življenje okoli sebe.

Najbolj znan prizor? Ulica, kjer gospe pred hišami ročno oblikujejo orecchiette, značilne testenine Apulije. To ni predstava za turiste. To je njihova vsakdanja rutina.

Bari, Italy - June 5 2023: Elderly local woman selling fresh orecchiette or orecchietta to tourists in Bari old town, handmade pasta made with durum wheat and water typical of Puglia or Apulia, Italy
Foto: Michele Ursi iz iStock

Zvečer se Bari Vecchia spremeni v eno veliko odprto dnevno sobo. Mladi sedijo na kamnitih zidovih ob morju, glasba prihaja iz barov, pogovori trajajo dolgo v noč.

Morje, promenada in mediteranski ritem

Zjutraj po promenadi tečejo domačini, popoldne po njej diši po morju in kavi, zvečer pa se spremeni v prostor, kjer nihče nima občutka, da bi se mu kam mudilo. Lungomare se razteza ob obali in ponuja dolge sprehode ob morju, idealne za jutranji tek ali večerni sončni zahod. Spomladi je vreme prijetno, temperature so blage, mesto še ni preplavljeno z množicami.

Če si želite kopanja, se lahko odpravite do plaže Pane e Pomodoro, ki je dostopna in priljubljena med domačini. Za bolj turkizno različico morja pa skočite na vlak do Polignano a Mare ali Monopolija. Obe mesti sta manj kot pol ure stran in ponujata razglede, ki jih boste želeli ujeti na vsako fotografijo.

Polignano a Mare village on the rocks at sunrise, Bari, Apulia, southern Italy. Europe.
Foto: StevanZZ iz iStock

Hrana, zaradi katere boste želeli ostati še kakšen dan

V Bariju hrana ni nekaj, kar preprosto pojeste med ogledom znamenitosti. Je del vsakdana in eden glavnih razlogov, da se življenje tukaj odvija nekoliko počasneje. Nihče se ne mudi. Kosila trajajo dolgo, večerje pa se pogosto začnejo šele takrat, ko bi doma že razmišljali o spanju.

Začnite s focaccio barese, mehko in rahlo hrustljavo specialiteto s paradižnikom, olivami in obilico odličnega oljčnega olja. Nato poskusite orecchiette s cime di rapa, testenine, po katerih je Apulija znana po vsem svetu. Če imate radi sir, si privoščite še svežo burrato. Tako kremasta je, da jo doma le stežka najdete.

Če opoldne zavijete v katero od pekarn, boste hitro ugotovili, da domačini po focaccio prihajajo skoraj tako redno kot po jutranjo kavo. Še topla, ravno vzeta iz peči, je ena tistih jedi, zaradi katerih razumete, zakaj Italijani o hrani govorijo s tolikšno strastjo.

Ker je Bari obmorsko mesto, imajo posebno mesto na jedilnikih tudi ribe in morski sadeži. Pripravljeni so preprosto, brez nepotrebnih dodatkov, saj domačini verjamejo, da najboljše sestavine ne potrebujejo zapletenih receptov.
Ko se dan počasi prevesi v večer, si poiščite mizo ob morju, naročite kozarec lokalnega vina in opazujte, kako se mesto počasi umiri. Prav v takšnih trenutkih boste razumeli, zakaj Bari ni destinacija, ki jo obiščete samo zaradi znamenitosti.

Zakaj je Bari odlična izbira za podaljšan vikend?

Bari je ena tistih destinacij, kjer vam ni treba izbirati med mestom, morjem in dobro hrano. Vse je blizu. Dopoldne lahko raziskujete ozke ulice starega mestnega jedra, popoldne skočite na plažo ali na vlak do Polignano a Mare, zvečer pa sedite ob kozarcu vina in opazujete življenje na promenadi.

Poleg tega je Bari praviloma cenovno precej prijaznejši od številnih bolj znanih italijanskih mest, zato boste več denarja lahko namenili temu, kar v Italiji največ šteje – dobri hrani, kavi in še enemu dnevu brez hitenja.

Bari ni mesto, v katerem boste odkljukali deset znamenitosti v enem dnevu. Je mesto, kjer boste sedeli na kamnitem zidu ob morju dlje, kot ste načrtovali, naročili še en espresso ali kozarec vina in prvič po dolgem času pozabili pogledati na uro. Ko boste odhajali, boste s seboj verjetno odnesli precej manj fotografij, kot ste jih načrtovali. Zato pa veliko več občutkov. In prav zaradi njih se ljudje v Bari tako radi vračajo.

Italian summer appetizer focaccia with cherry tomatoes and rucola served outdoor with glasses of red wine. Tipical Apulian Dried bread, made in Salento. Local cousine. Vegetarian food
Foto: Karisssa iz iStock

Ne odidite iz Barija, ne da bi …

  • poskusili še toplo focaccio barese,
  • opazovali gospe, ki na ulici izdelujejo orecchiette,
  • ob sončnem zahodu sedeli na Lungomare,
  • popili espresso stoje za šankom,
  • skočili na vlak do Polignano a Mare.

Viralna korejska kozmetika: Zakaj je tako dobra za kožo?

Teenager skincare. Beautiful teenage girl with freckles and blue eyes using foaming cleanser. Face washing concept isolated on white background.
Foto: AndreaObzerova iz iStock

Korejska kozmetika je v zadnjih letih postala pravi svetovni fenomen. Njeni izdelki so priljubljeni zaradi inovativnih formul in nežnih sestavin. Prav tako ima velik poudarek na dolgoročnem zdravju kože. Namesto hitrih rešitev se osredotoča na preprečevanje težav in ohranjanje zdrave kože, zaradi česar ji zaupa vse več ljudi po svetu.

Poudarek na hidraciji

Ena največjih prednosti korejske kozmetike je intenzivna hidracija. Mnogi izdelki vsebujejo sestavine, kot so hialuronska kislina, glicerin in izvlečki rastlin, ki koži pomagajo zadrževati vlago. Dobro navlažena koža je bolj prožna, mehka in manj nagnjena k draženju ter gubicam.

Nežne in učinkovite sestavine

Korejska kozmetika vsebuje sestavine naravnega izvora kot so zeleni čaj, centela asiatica, rižev izvleček, propolis, polžja sluz in fermentirani izvlečki. Te sestavine pomagajo pomirjati kožo, zmanjšujejo rdečico ter podpirajo njeno obnovo.

Veliko izdelkov je zasnovanih tako, da so primerni tudi za občutljivo kožo, saj vsebujejo manj agresivnih dišav ter dražečih sestavin.

Face, beauty and satisfaction with a model black woman in studio on a gray background to promote natural skincare. Facial, wellness and makeup with an attractive young female happy with cosmetics
Foto: PeopleImages iz iStock

Močna zaščita kožne pregrade

Namesto agresivnega odstranjevanja nepravilnosti, korejska nega spodbuja krepitev naravne zaščitne plasti kože. Ko je kožna pregrada zdrava, koža lažje zadržuje vlago. Tako se učinkoviteje brani pred zunanjimi vplivi in je manj občutljiva na draženje.

Zato številni izdelki vsebujejo ceramide, pantenol in druge sestavine, ki pomagajo obnavljati zaščitno funkcijo kože.

Skin serum in a pipette. A cosmetic product for body care. White background
Foto: Andrey Mitrofanov iz iStock

Inovacije po dostopni ceni

Korejska kozmetična industrija je znana po zelo hitrem razvoju novih formul in tehnologij. Sestavine, ki so bile nekoč rezervirane za dražje izdelke, so danes pogosto dostopne po precej ugodnih cenah. To omogoča kakovostno nego kože brez visokih stroškov.

Več korakov, a prilagojeno posamezniku

Čeprav je znana po rutini z desetimi koraki, korejska kozmetika ne zahteva zapletene nege. Bistvo je izbira izdelkov, ki ustrezajo potrebam vaše kože. Nekdo bo potreboval le nežno čistilo, vlažilni serum, kremo in zaščito pred soncem, drugi pa bo rutino dopolnil še z masko.

Najpomembnejše je, da izdelki delujejo usklajeno in podpirajo zdravje kože.

Hand of female holding sunscreen. Very sun light Sky background.Health concepts and skin care
Foto: Ake Ngiamsanguan iz iStock

Zaščita pred soncem je ključna

Posebno mesto v korejski negi imajo izdelki z zaščitnim faktorjem.

Redna uporaba zaščite pred UV-žarki pomaga preprečevati prezgodnje staranje kože, pigmentne madeže in zmanjšuje tveganje za poškodbe, ki jih povzroča sonce. Prav zato je krema z zaščitnim faktorjem eden najpomembnejših korakov vsakodnevne nege v rutini korejske kozmetike.

Ali je korejska kozmetika primerna za vsakogar?

Večina izdelkov je primerna za različne tipe kože, vendar univerzalnega izdelka ni. Suha, mastna, mešana in občutljiva koža imajo različne potrebe, zato je pomembno izbirati izdelke glede na svoj tip kože in morebitne težave.

Pred uporabo novega izdelka je priporočljivo opraviti preizkus na manjšem delu kože, še posebej pri občutljivi ali alergijam nagnjeni koži.

toner, skin, skincare
Foto: kerdkanno iz Pixabay

Priljubljenost korejske kozmetike ni le naključje. Združuje kakovostne sestavine, sodobne formulacije in filozofijo, ki daje prednost zdravi, navlaženi in zaščiteni koži. Prav zaradi tega predstavlja odlično izbiro za vse, ki želijo svojo kožo negovati nežno, a učinkovito, ter doseči dolgotrajne rezultate namesto kratkotrajnih rešitev.

E-skiroji pod drobnogledom: močno se zaostrujejo pravila – to morate vedeti

Officer Holding Clipboard In Hand Standing With Man Riding Electric Scooter On City Street
Foto: AndreyPopov iz iStock

Če ste v zadnjih letih kdaj poskušali spraviti e-skiro čez prehod za pešce, potem veste, da je bilo pravil kot listja in trave. Vsako mesto po svoje, vsaka država po svoje, vi pa nekje vmes, brez pojma, ali vasbo redar ustavil ali ne. No, temu je zdaj počasi konec. Po vsej Evropi se stvari poostrujejo, in to precej hitreje, kot bi si marsikdo mislil.

Slovenija je pravila spet dvignila

Pri nas je bilo področje sicer urejeno že od avgusta 2021, ko je novela zakona o pravilih cestnega prometa e-skiroje uvrstila med lahka motorna vozila. A februarja 2026 je stopila v veljavo nova sprememba, ki je dvignila starostno mejo za uporabo. Prej je zadostovalo dopolnjenih 12 let, zdaj pa moraš biti star vsaj 15 let, da sploh smeš stopiti na skiro v cestnem prometu.

Čelada ostaja obvezna do dopolnjenega 18. leta, za starejše pa je le priporočena, čeprav ta priporočila v praksi vidiš predvsem na papirju. Kdor čelade ne nosi, ali kdor med vožnjo uporablja slušalke ali telefon, lahko računa na globo v višini 120 evrov. Hitrost je omejena na 25 kilometrov na uro, obvezni sta tudi sprednja in zadnja luč.

Zanimiv je še en podatek, ki ga marsikdo spregleda: po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor se povprečne odškodnine za telesne poškodbe pri nesrečah z e-skirojem gibljejo med 3.000 in 4.000 evri. To je razlog, zakaj je zavarovanje odgovornosti postalo del zgodbe, ne le formalnost na papirju.

Verona, Italy - November 8: typical modern parked escooter at a sidewalk in the old town of Verona on November 8, 2022
Foto: FooTToo iz iStock

Italija je šla najdlje

Če se vamzdi slovenska ureditev stroga, poglejte, kaj se dogaja južno od meje. Italija je pod vodstvom notranjega ministra Mattea Salvinija sprejela zakon, ki e-skiro sceno obrača na glavo. Čelada je zdaj obvezna za popolnoma vse voznike, ne glede na starost, vsak skiro pa mora biti registriran in zavarovan. Kot bi šlo za majhen moped, ne za igračo, s katero se pelješ do faksa.

Poleg tega je vožnja prepovedana na precej več mestih kot pri nas, na pločnikih, kolesarskih stezah v določenih conah in celo na cestah izven naselij. Namen je jasen: manj kaosa na ulicah, manj nesreč, manj improvizacije.

Grčija je sredi poletja 2026 dodala še plast pravil

Najsvežejši primer prihaja iz Grčije, kjer so julija 2026 pravila zaostrili predvsem zaradi mladoletnikov. Mlajši od 17 let po novem sploh ne smejo uporabljati e-skirojev v cestnem prometu – ne v lasti, ne izposojenih. Podjetja za izposojo, ki bi to pravilo kršila, tvegajo globo v višini 1.000 evrov, enako velja za trgovine, ki bi mladoletniku skiro prodale.

Tudi za odrasle je vožnja postala precej dražja. Kazen za vožnjo po cestah, kjer je hitrost omejena na 50 km/h ali več in je uporaba e-skirojev prepovedana, se je z 30 evrov dvignila na 350 evrov, kar je enajstkratnik prejšnje globe. Nova je tudi obvezna zavarovalna polica, brez katere grozi 250 evrov kazni, za napačno parkiran skiro, ki blokira pločnik ali prehod, pa 40 do 80 evrov.

Woman Fell From Push Scooter On Road
Foto: EyeEm Mobile GmbH iz iStock

Zakaj ravno zdaj

Enotnega, vseevropskega zakona o e-skirojih (še) ni, vsaka država si pravila kroji po svoje, kar pomeni, da se morate pred potjo v tujino dejansko pozanimati, kaj velja tam, kamor greste. Kar pa je opazno v vseh treh primerih zgoraj, je isti vzorec: število uporabnikov na ulicah narašča hitreje, kot so ga zakonodajalci sprva predvideli, posledično pa raste tudi število nesreč in poškodb, na kar so države začele odgovarjati z zaostrenimi kaznimi in obveznim zavarovanjem.

To ni presenečenje, e-skiroji so v zadnjih letih dobesedno preplavili ulice evropskih mest, od Ljubljanske in Slovenske ceste do primorskih promenad, kar so opazili tudi pri več slovenskih portalih, ki spremljajo mikromobilnost.

Kaj to pomeni za vas

Če ste eden tistih, ki skiro uporablja za pot do faksa ali v službo, ker je hitrejši od avtobusa in cenejši od parkirnine, vam novih pravil verjetno ni treba spreminjati v paniko. Dokler nosite čelado, če ste mlajši od 18, in ne vozite po pločniku. Bolj pomembno je, da veste, kaj vas čaka, če greste na Erasmus izmenjavo v Italijo ali na počitnice v Grčijo. Tam je meja tolerance precej nižja, kazni pa precej višje kot pri nas.

Vprašanje je le, ali bo nadzor dejansko sledil zakonodaji, ali bomo čez pol leta spet brali članke o tem, kako se nihče ne drži pravil, ker jih pač nihče ne preverja.

Pijan 13-letnik z električnim skirojem trčil v most