Dremež naj bi bil hiter način, kako si čez dan napolnimo baterije. Toda včasih se zgodi ravno nasprotno. Nastavimo alarm za 20 minut, zapremo oči, nato pa se zbudimo z občutkom, kot da bi bili še bolj utrujeni kot prej. Glava je težka, telo počasno, nekaj časa pa potrebujemo, da sploh ugotovimo, kateri dan je.
Zakaj se to zgodi?
Krivec je lahko spalna inercija
Eden glavnih razlogov za jutranjo ali popoldansko “meglo” po dremežu je tako imenovana spalna inercija. Gre za prehodno obdobje zmanjšane budnosti in slabše miselne zmogljivosti, ki se pojavi takoj po prebujanju. Možgani namreč ne preklopijo iz spanja v popolno budnost v eni sekundi. Če se zbudimo v neugodnem trenutku spalnega cikla, lahko občutek zaspanosti traja še nekaj časa.
To pomeni, da dremež ni nujno neuspešen samo zato, ker se po njem nekaj minut počutimo slabše. Možno je, da se telo in možgani preprosto še nista povsem zagnala.
Daljši dremež ni vedno boljši
Pri dremežu je pomembna tudi njegova dolžina. Če zadremamo za približno 10 do 20 minut, običajno ostanemo v lažjih fazah spanja. Takšen kratek počitek lahko pomaga zmanjšati občutek utrujenosti, ne da bi nas močno “potegnil” v globlje spanje.
Problem nastane, ko dremež traja precej dlje. Takrat imamo več možnosti, da preidemo v globlje faze spanja. Če nas alarm zbudi sredi njih, je lahko prebujanje precej neprijetno. Zato se lahko zgodi nekoliko paradoksalna situacija. Dlje ko spimo, bolj utrujeni se lahko počutimo takoj po prebujanju.
Tudi ura dremeža je pomembna
Na kakovost dremeža vpliva tudi čas dneva. Naše telo ima notranjo biološko uro, zaradi katere se budnost in zaspanost čez dan naravno spreminjata.
Mnogi ljudje občutijo večjo zaspanost v zgodnjem do srednjem popoldnevu. Takrat je lahko kratek dremež precej prijeten. Če pa zadremamo pozno popoldne ali zvečer, lahko s tem posežemo v normalen nočni spanec. Posledica je lahko začaran krog. pozni dremež oteži večerno uspavanje, slabši nočni spanec pa povzroči večjo utrujenost naslednji dan.
Kaj pa, če se po vsakem dremežu počutimo izčrpani?
Če se po dremežu skoraj vedno zbudimo popolnoma izčrpani, razlog ni nujno samo v dolžini spanja. Pomembno je tudi, koliko smo spali ponoči in kakšna je bila kakovost tega spanca. Če smo kronično neprespani, bo telo morda skušalo nadoknaditi pomanjkanje spanja tudi med kratkim počitkom. Zaradi tega lahko hitreje preidemo v globlje faze spanja.
Tudi stres, nepravilen urnik spanja, uživanje kofeina pozno v dnevu in nekatera zdravila lahko vplivajo na naš spanec in občutek budnosti.
Če je izrazita dnevna zaspanost pogosta kljub zadostnemu času za spanje, je smiselno razmisliti tudi o drugih možnih vzrokih in se o težavi pogovoriti z zdravnikom.
Kako si privoščiti dremež brez “spalne megle”?
Če želite, da vam dremež pomaga namesto škodi, lahko poskusite nekaj preprostih pravil:
- Nastavite alarm za približno 15–20 minut.
- Dremež si privoščite predvsem v zgodnjem ali srednjem popoldnevu.
- Ne uporabljajte dremeža kot stalnega nadomestila za premalo nočnega spanca.
- Po prebujanju si vzemite nekaj minut, da se telo in možgani prebudijo.
- Če lahko, se po dremežu izpostavite dnevni svetlobi in se nekoliko premaknite.
Pri dremežu pogosto velja, da več ni nujno bolje. Če želite čez dan le malo spočiti možgane in telo, je lahko kratek, dobro načrtovan dremež precej učinkovitejši od večurnega popoldanskega spanca.