Študenti smo pozorni na vsako informacijo, ki se tiče davkov. Večina se ni razveselila zadnjega novoletnega “darila”, saj smo z novim letom je začela veljati sveža davčna zakonodaja.

Zakona o dohodnini in davčnem postopku se bosta dotaknila vseh davčnih zavezancev. Reforma je namenjena izboljševanju stanja slovenskega gospodarstva, doseganju vzdržnosti javnih financ, prav tako pa naj bi ohranjala socialno pravičnost. V letu 2008 se študentu in dijaku prizna povišana splošna olajšava v višini 2.000 € oziroma 1.000 €, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 6.800 € oziroma 9.000 €, vendar le v primeru, ko drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Obdavčitev študentov je vezana na to ali starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana ali ne. Če ga ne, bo užival splošno olajšavo v višini 2.800 evrov in posebno študentsko olajšavo v višini 2.800 evrov. Kar pomeni, da če študent doseže dohodke v višini 5.600 evrov, mu dohodnine ne bo treba plačati. V primeru, da starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, ima ta pravico do posebne študentske olajšave v višini 2.800 evrov, presežek tega zneska pa bo obdavčen.

Poglejmo še nekoliko drugačen pogled na vso zadevo. Študij bo sčasoma postal privilegij. Študirali bodo lahko bogati in resnično nadarjeni oziroma pametni ljudje. To je neizogibno. Večji problem se tukaj pojavlja pri “študentskem delu”. Vsi, ki delajo, bi morali delati pod enakimi pogoji – delo za (ne)določen čas, pogodbeno delo… Kaj imamo od študentskega dela? Čisto nič. Ne teče nam delovna doba, nimamo priznane bolniške, ni dopusta, zavarovanje je bolj tako tako. Preko napotnice lahko dela vsak, ki ima solidnega prijatelja, ki mu le-to lahko priskrbi. Poleg tega se preko študentskega dela operejo ogromne količine denarja. Seveda gre to na škodo predvsem nam, ki denar dejansko služimo in ga kasneje tudi porabimo. S tem se ne bo ukvarjala nobena inšpekcija. Eden največjih problemov je v tem, da delodajalec rajši zaposli študenta, do njega pa delodajalec nima nobenih obvez in ga lahko vrže na cesto kadarkoli brez predhodnega obvestila, namesto da bi zaposlil uslužbenca z ustrezno izobrazbo in ga tudi ustrezno plačal.

Poglejmo še nekaj splošnih značilnosti oziroma stvari, ki naj bi jih že vsako izmed nas vedel. Od vsakega dohodka, ki je višji od 400 €, se odvede akontacija dohodnine po 25% stopnji. Če vsak posamezen dohodek ne presega 400 €, se akontacija dohodnine ne izračuna in ne plača. Od nakazil, manjših od 400 €, se akontacija dohodnine ne odvede. Pomembno je še to, da se meja zneska 400 € ne nanaša na napotnico, ampak na posamezni dohodek – nakazilo. In kaj vse se šteje med obdavčljive dohodke? Obdavčljivi dohodki so dohodek za opravljeno začasno in občasno delo preko napotnic, avtorski honorar, dobiček iz kapitala, katastrski  dohodek, dohodki iz premoženja, pokojnina po starših, različne nagrade. 

Mojca Polc

Leto je naokoli, spomladanski izpitni roki se počasi poslavljajo, jesen pa se na obzorju za marsikoga riše polna starih grehov … In ker se jesenske obveznosti in skrbi rade kot črni oblaki zgrnejo nad čarobno poletje in mu odvzamejo vsaj pol čarov, norosti in prekipevajočega navdušenja nad težko pričakovano prostostjo od predavanj, je tu nekaj nasvetov, kako združiti prijetno s koristnim in po čudovitem poletju uspešno opraviti manjkajoče izpite …

Organizacija
Še pred poletjem zberi vso potrebno študijsko literaturo. Avgusta, sredi najhujše vročine in najlepšega počitniškega vzdušja, se ti ne bo ljubilo klicariti vseh sošolcev po vrsti in jih moledovati za zapiske. Še več. Tudi če se boš lotil tega “podviga”, si ne obetaj prav veliko od njega. Razen velike izgube časa in živcev, je verjetnost, da boš dobil točno tisto, kar potrebuješ, in to pravočasno, na žalost majhna. Torej prelistaj gradivo in preveri, če imaš vse, potem pa si snov, ki jo bo treba prežvečiti čez poletje, razdeli na manjše, obvladljive enote.

Načrtovanje
Pozanimaj se, kdaj so “tvoji” izpitni roki, in si jih na koledarju vidno označi, da te ne bi prevaral občutek, da je vse skupaj še zelo zelo daleč in se ti v bistvu sploh še ni treba začeti učiti. Potem si naredi natančen časovni razpored. Preveri, koliko časa potrebuješ za posamezno enoto snovi, in ji ga za vsak slučaj v svojem urniku dodaj še malo. Pri planiranju ne pozabi na odmore in na kak nujen telefonski klic ali podoben opravek, ki bo kdaj pa kdaj zmotil tvoj študijski ritem. Skratka, bodi realen. Pusti si čas za oddih, skok na plažo ali mestno kopališče, pijačko s prijatelji, piknik v naravi ali izlet v zabaviščni park. Dvanajst- in večurno bolščanje v knjige brez pravih premorov in sprostitve te bo samo zamorilo in končni učinek najbrž ne bo najbolj razveseljiv! Pa še nekaj: obvezno si splaniraj kak dan rezerve za dodatno ponavljanje oziroma za primer nepričakovanih, izrednih dogodkov, prijetnih in manj prijetnih. Tako bo recimo hud glavobol tri dni pred najtežjim izpitom v letniku vsaj malo omiljen, če boš imel na voljo vsaj še en “ekstra” dan …

Red
Red in disciplina – brez tega žal ne bo šlo. Zadevo lahko obračaš kakorkoli hočeš, še vedno bo treba snov prebrati, razumeti, podčrtati, si jo zapomniti, docela in povsem osvojiti in tik pred zdajci še enkrat obnoviti. To pa je resno delo, pri katerem si ne moreš privoščiti upadov koncentracije v smislu oh-kako-noro-je-bilo-včeraj-na-žuru, niti preskakovanja vnaprej določenih študijskih uric. Zvesto sledenje načrtu pa ti bo poleg uspešnega prebijanja skozi gradivo prineslo še zmagovalen občutek nadzora nad dogajanjem. Tako se boš zlahka izognil predizpitni paniki in k izpitu pristopil samozavestneje in mirneje, saj bo tvoje znanje solidno utrjeno, ne pa nekakšen plod improvizacije in trenutnega navdiha.

Vztrajnost
Študij je že sam po sebi dokaj trd oreh, streti ga v poletnih mesecih pa ga je še prav posebej težko. Dolgi, sončni dnevi, brezskrbnost v zraku, vročina, okus po počitnicah, dopustovanje na morju, poletne romance, sladoledne seanse v senci borovcev, katalogi z eksotičnimi kraji in mamljive last minute ponudbe za sanjska potovanja … Ostati zbran in osredotočen na izpit, ki se ga že celo leto ali pa vsaj od spomladi pridno otepaš, ali pa se ti na kakem prejšnjem roku ni posrečil, se na trenutke zdi kot misija nemogoče. Toda treba je vztrajati; se usesti za knjige in tam obsedeti! Brez živčnega pogledovanja na uro vsaki dve minuti in brez begajočih, vznemirljivih in skrajno ne-študijsko obarvanih misli. Edina tolažba? Tudi ta izpit bo enkrat mimo. In potem bo tako zelo sladko nadoknaditi vse zamujene – ali bolje rečeno – odložene poletne užitke …

Pravi pristop
Črnogledost in obup, ker si v primežu študijskih, namesto morskih, valov, te lahko samo upočasnita pri goltanju izpitne literature. Z optimizmom, dobro voljo in zaupanjem v to, da si se snovi sposoben kakovostno naučiti v nekem doglednem roku, bo šlo veliko lažje. Tudi če te zadeva ne zanima in je pravzaprav gradivo tako dolgočasno, da bi ga lahko uspešno tržil kot uspavalno sredstvo, se potrudi in si vse skupaj naredi privlačnejše. Živo si predstavljaj, kar bereš, išči povezave v snovi, spomni se zabavnih asociacij za lažji priklic v spomin – ali z drugimi besedami – predmet pretvori v zanimivo in napeto zgodbo.

Družba
Za piko na i pri pripravi na izpit si omisli malo družbe; ponavljanje v paru ali v manjši skupini je lahko ne samo zaželena sprememba po dnevih izolacije zaradi samostojnega študija, ampak tudi zelo koristna in nenazadnje sproščujoča izkušnja. Koristna zato, ker lahko skozi pogovor s kolegi hitro in nedvoumno preveriš raven svoje pripravljenosti, si razjasniš morebitne dvome in skozi primerjavo ugotoviš, ali se nisi študija lotil nekoliko prepovršno, sproščujoča pa zato, ker občutek, da “v godlji” nisi sam, čudežno pomirja. Za končni šprint se torej obkroži s sotrpini, a se ne pusti zmesti; panični kolega, ki se mu zdi, da nič ne zna, pa v resnici obvlada knjigo naprej in nazaj, in pretirano natančna kolegica, ki se obremenjuje s takimi podrobnostmi, ki jih še v malem tisku opomb komaj najdeš, naj te pustita ravnodušnega. Ti veš, da si študiral in naštudiral ter da boš izpit uspešno opravil. Torej verjemi vase in se veseli svojega novega znanja. Pa srečno!

Martina Srblin

Predsedstvo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je na današnji seji potrdilo Strateški načrt ŠOS za obdobje 2008 – 2011. V Strateškem načrtu so opredeljene osnovne značilnosti delovanja ŠOS, njeno poslanstvo in vizija ter cilji za naslednja tri leta. Strateški načrt ŠOS za obdobje 2008 – 2011 opredeljuje sestavo organizacije, njene značilnosti ter dosedanje dosežke. V nadaljevanju je predstavljeno poslanstvo in vizija krovne študentske organizacije ter ključni cilji, ki jih bo ŠOS zasledovala skozi svoje delovanje. Vizija ŠOS se nanaša na aktivno ustvarjanje novih programov in področji delovanja, s katerimi bodo zagotovljeni boljši pogoji za študij, delo in življenje. ŠOS bo tako predstavljala jedro razvoja in napredka za vse študente in tudi slovenske družbe v celoti. Cilj je tudi, da ŠOS postane nepogrešljiv partner vseh akterjev slovenskega in evropskega visokošolskega prostora.

V četrtek, 26. junija, so v Gledališču za otroke in mlade v Ljubljani študentom tutorjem ljubljanske Filozofske fakultete podelili listine, ki dokazujejo njihovo usposobljenost za delo s študenti. Prav tako so podelili dokazila o usposobljenosti tistim, ki lahko opravljajo naloge koordinatorja tutorjev študentov. Prireditev se je začela s predstavo Društva študentov invalidov Slovenije “Vse, kar ste želeli vedeti o nas, pa niste nikoli vprašali”, za katero je njen podpornik in supervisor, režiser Branko Djurić  – Djuro, dejal, da je “nekaj povsem drugačnega” oziroma v času njenega snovanja “napovedal”; “To bo hit!”. Predstava, ki jo je režirala mlada igralka Maja Martina Merljak, je bodoče tutorje navdušila, zabavala ter jih dodatno motivirala za nadaljnje delo.

Woodshock je upravičil svoj sloves. Osrednji slovenski elektronski festival na idilični gozdni jasi pri Ljubljani navdušil večtisočglavo množico mladih z vrhunskim in raznovrstnim glasbenim programom, kvaliteto zvoka, vrhunsko igro luči in premiero Janija Schranza. Potem ko je lani kot novost v klubskem koledarju navdušil s preprosto zasnovo vrnitve h koreninam, se je letos celodnevni festival Woodshock z dvema dodatnima arenama ter občutno širitvijo programa in spremljevalnih vsebin na pogorišču legendarnih serij Meet Me in Sindustry dokončno umestil kot naš osrednji poletni elektronski festival na prostem. V idilični kulisi gozdne jase, obsijani z zvezdami, igrivimi laserji in stotinami neonskih luči, so nakovalca, stremenca in kladivca ljubiteljev housa, tehna in glasbene terapije 1605 najbolj prefinjeno mazilili Steve Angello, James Holden, Arkus P z Robertom Natusom, Fergie in osrednja zvezda hard ass techno arene – guru Jani Schranz. Woodshock je dokaz, da v Sloveniji tovrstnih festivalov manjka in ostaja v tej glasbeni zvrsti edini tovrstni festival pri nas. Ljubitelji elektronike že odštevajo dneve do naslednjega Woodshocka, junija naslednje leto.

Knjiga z naslovom Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine je obsežna monografija desetih avtorjev, nastala na podlagi skoraj štiridesetletnega raziskovalnega dela na Fakulteti za šport, ki jo bo predstavil recenzent dr. Rajko Šugman. 4. mednarodni kongres Šport mladih, ki bo potekal med 14. in 16. novembrom 2008 v Ljubljani, bo obravnaval izjemno aktualne teme z vidika pomena športa na vzgojo mladih. Kongres bo predstavila predsednica znanstvenega sveta kongresa dr. Marjeta Kovač. Zveza za šport otrok in mladine Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za šport – Inštitutom za šport, Fundacijo za šport in medijskim pokroviteljem Radiom Hit organizira program aktivnega preživljanja počitnic za mlade z nazivom Poletje na Fakulteti za šport. Počitnice so namenjene osnovnošolcem in bodo potekale od 30. junija do 25. julija 2008 na Fakulteti za šport v Ljubljani. S programom bomo mladim omogočili izjemno kakovostno vodeno preživljanje poletnih počitnic. Program bosta predstavili koordinatorka programa Katarina Bizjak in predsednica omenjene zveze dr. Maja Bučar Pajek. 

Od 2. do 8. junija 2008 v Velenju v okviru programa MLADI V AKCIJI poteka seminar z naslovom »Let’s work with our neighbours«. Seminar je namenjen spodbujanju sodelovanja med t.i. programskimi državami programa MLADI V AKCIJI (države članice EU in EFTE ter Turčija) ter državami na območju Zahodnega Balkana, Vzhodne Evrope in Kavkaza ter Mediterana. Na dogodku bo sodelovalo 80 mladih iz 30 držav. Program MLADI V AKCIJI je program Evropske unije, ki sledi ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilnosti mladih, ki prispevajo k ciljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Program je namenjen predvsem mladim med 15. in 28. letom, da bi se povečala njihova zavzetost in vključevanje v oblikovanje ter upravljanje družb, vključno z Evropsko unijo. Seminar »Lets work with our neighbours« je eden izmed redkih dogodkov, ki spodbuja sodelovanje in mobilnost mladih tudi izven okvirov Evropske unije, kar je v Evropskem letu medkulturnega dialoga  še posebej pomembno.

Od 26. do 31. maja je v hotelu Mons v Ljubljani potekala 3. Evropska šola o znanosti materialov. Poleg okrog 200 slušateljev iz 23 držav in 4 kontinentov so k nam prispela tudi zveneča predavateljska imena. Med njimi je posebni gost prof. Uichiro Mizutani, ki je pri Cambridge University Press izdal odmeven učbenik “Introduction to the Electron Theory of Metals”. Že drugo leto zapored je prišel tudi že kar zgodovinska osebnost na področju kovinskih materialov, prof. Srinivasa Ranganathan iz Indije, ki je leta 1985 odkril dekagonalne kvazikristale – posebne zlitine, ki kažejo kristalografsko “prepovedane” simetrije. Tokratna tema Evrošole so površine in zaščitne tanke plasti kompleksnih kovinskih zlitin. Po eni strani visoka tehnologija zahteva vedno več novih posebnih materialov z novimi in izboljšanimi lastnostmi, po drugi strani pa je v svetu opazna tendenca zmanjševanja izobraževanja na Univerzah na področju novih materialov, saj institucionaliziranega znanja o področju, ki je v skokovitem razvoju, še ni. Evrošola tako kompenzira zmanjšano predavateljsko aktivnost o materialih na svetovnih univerzah.