V Tednu Univerze, ki traja od ponedeljka, 4. decembra, do petka, 8. decembra 2006, potekajo številne prireditve v Deželnem dvorcu na Kongresnem trgu 12 in na posameznih članicah Univerze v Ljubljani. Osrednje tri prireditve tega tedna so slavnostna seja Senata UL, razglasitev novoimenovanih rednih profesorjev in podelitev Prešernovih nagrad študentom. Več informacij o posameznih prireditvah si lahko ogledate na http://www.uni-lj.si/Dogodki/TedenUL2006/default.asp
Po sprejetju zakona o univerzi v Ljubljani s Pravno, Filozofsko, Tehniško, Teološko in Medicinsko fakulteto v juliju 1919 v začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu je bilo 31. avgusta imenovanih prvih 18 profesorjev, 12. novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo prvo predavanje.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in indonezijski minister za raziskave in tehnologijo dr. Kusmayanto Kadiman sta v vladni palači podpisala Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Indonezije o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju v Sloveniji . S podpisom sporazuma bodo ustvarjeni pogoji za razvoj enakopravnih in obojestransko koristnih odnosov v znanosti in tehnologiji, ki so podlaga za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med državama. Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju kot splošni sporazum predstavlja  podlago za pripravo programov in drugih dvostranskih izvedbenih dokumentov o sodelovanju v znanosti in tehnologiji.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je tudi letos pripravila tradicionalni projekt ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u,  ki je potekal 1. in 4. decembra 2006. Na ta način želi ŠOUM študente in vse mlade ozavestiti o pomenu uporabe kondomov ter o nevarnostih širjenja bolezni HIV, predvsem pa želi vplivati na preprečitev širjenja te nevarne bolezni. Predstavniki ŠOUM-a so 1. decembra na prodajnih mestih študentskih bonov, 4. decembra pa na fakultetah Univerze v Mariboru študentom in vsem mladim delili rdeče pentlje, kondome in informativne letake o značilnostih in posledicah bolezni, informacije o mestih, kjer se lahko testirajo, hkrati pa jih bodo opozarjali tudi na uporabo kondomov, saj lahko tako vplivajo na zmanjšanje širjenja virusa HIV in zaščito pred njim.
Študentska organizacija Univerze na Primorskem je ob Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u študentom Univerze na Primorskem razdelila 3500 kondomov, ki jih je prejela od sponzorja, uvoznega podjetja Belpunto d.o.o. iz Ljubljane.  Na vseh fakultetah Univerze na Primorskem ter na infotočkah ŠOUP-a so poleg kondomov študentom na voljo tudi rdeče pentlje.

Resor za mednarodno sodelovanje in turizem, ki deluje pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem (ŠOUP), med 1. in 12. decembrom 2006 organizira Mednarodni vrtiljak, prvi ŠOUP-ov mednarodni teden, v okviru katerega se bo odvila vrsta delavnic, predavanj, diskusij in predstavitev možnosti mednarodnega udejstvovanja študentov primorske univerze. Glavni namen je študentom in vsem mladim predstaviti možnosti mednarodnega udejstvovanja na številnih področjih – od izmenjav in praks, ki potekajo preko univerz, do organiziranja in udeleževanja različnih mladinskih izmenjav, ki jih omogočajo razna društva.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pozdravlja začasno odredbo ljubljanskega okrožnega sodišča, s katero se bodo študentom končno odprla vrata novega študentskega doma Litostroj, ter poziva vse institucije, pristojne za študentsko bivanjsko problematiko, k njeni resnejši obravnavi. Študentje Univerze v Ljubljani se že sicer soočajo s pomanjkanjem cenovno dostopnih ležišč. V začetku vsakega študijskega leta se ob prihodu novincev bolj ali manj ponovi ista zgodba, nekaj študentov dobi namestitev v študentskih domovih, nekaj pri sorodnikih, spet drugi pri zasebnikih, ki jim je država podelila subvencijo, večina pa sobo išče na prostem trgu. Tomaž Černe, študentski minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani: “Pričakujemo, da bodo študentje v najkrajšem možnem času zasedli postelje v študentskem domu Litostroj.” V letošnjem študijskem letu je zaradi nepravilnosti v sistemu podeljevanja subvencij za bivanje pri zasebnikih nekaj študentov navkljub prejetim odločbam o upravičenosti do subvencije ostalo brez nje.  Tako je treba urediti tudi področji bivanja pri zasebnikih s subvencijo in pri zasebnikih brez subvencije. Pri slednjih so cene bivanja znatno višje. Po raziskavi Euroštudent 2005 o ekonomskem položaju ter mednarodni mobilnosti študentov v Sloveniji Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v Sloveniji  razlika med stanarino v študentskih domovih in stanarino pri zasebnikih brez subvencije velika (1: 2,5). V primerjavi s sosednjo državo Avstrijo, kjer je to razmerje 1: 1,4 in v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami, kjer je znesek za bivanje v študentskih domovih višji kot pri zasebnikih, je to razmerje nerazumno.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je prvi dve leti svojega ministrovanja ocenil s prav dobro. Med dosežke na polovici mandata je uvrstil premike v zakonodaji, predvsem zakon o nagradah za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti ter zakon o inženirski akademiji, spremembe na področju vpisov, bolonjskega procesa, spremembe ocenjevalnega procesa, naložbe in usposabljanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata.Vlada je dopisno sprejela razpis za podelitev koncesij za opravljanje visokošolskih dejavnosti, ki bodo podeljene visokošolskim zavodom iz goriške, gorenjske in savinjske regije za redni študij po dodiplomskem študijskem programu prve stopnje. Podelitev koncesij naj bi izboljšala dostopnost študija, hkrati pa naj bi pripomogla k oblikovanju kakovostnega in konkurenčnega visokošolskega sistema v Sloveniji. Podeljevanje koncesij naj bi bilo tudi skladno s strategijo razvoja Slovenije, katere cilji navajajo tudi povečanje vpisa na programe naravoslovno-tehniških smeri ter regionalizacijo terciarnega izobraževanja.

V prostorih Centra Evropa je potekala ustanovna seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠZ ŠOU v Ljubljani), na kateri so študentski poslanci za novega predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani izvolili Aleša Florjančiča. Študentski poslanci – ustanovne seje se jih je udeležilo 44 – so med predlaganima kandidatoma za predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani, Ajdo Pfifer, študentko Filozofske fakultete, in Alešem Florjančičem, študentom Fakultete za šport, s 26 glasovi izvolili Aleša Florjančiča za predsednika ŠZ ŠOU v Ljubljani. Volitve predsednika ŠOU v Ljubljani bodo potekale na prvi seji ŠZ ŠOU v Ljubljani, predvidoma čez štirinajstih dni.

Na delovnem sestanku naj bi predstavniki univerz usklajevali spremembe uredbe o financiranju z ministrstvom. Razprave o vprašanju, ki je za univerze najpomembnejše, torej o tem ali se bodo sredstva za visokošolsko dejavnost oblikovala po v naprej predpisanih merilih, kot je bilo to v veljavni uredbi, ali bo to prepuščeno proračunski razpravi o notranji razdelitvi denarja v okviru ministrstva, kot izhaja iz predlaganih sprememb uredbe, ni bilo.
Dejstvo je, da prav omenjena sprememba uredbe, ki ni bila predmet ponedeljkove razprave, najbolj posega v položaj univerz v prihodnjih dveh letih, kar je mogoče potrditi tudi s predlogi proračunov za prihodnji dve leti, za katere predstavljajo predlagane spremembe, pravno-formalno pokritje. Zato kot pravijo na Univerzi v Ljubljani, trditve ministrstva, da so se dogovorili o količniku rasti sredstev za terciarno dejavnost, ki se te dni pojavljajo v medijih, ne držijo, stališče univerz do tega ključnega vprašanja pa ostaja nespremenjeno. Vztrajajo, da se tudi prihodnji dve leti sredstva za dejavnost visokega šolstva povečujejo z rastjo bruto domačega proizvoda, kot je zapisano v 68. členu veljavne uredbe. Če se to osnovno izhodišče uveljavi, so predlagane spremembe glede razmerja med sredstvi, ki se jih določa na podlagi dela v preteklosti in tistimi, ki sledijo številu študentov in stopnji letne rasti sredstev, ki je vezana na doto – torej na dobro polovico vseh sredstev za dejavnost, z nekaterimi predlaganimi popravki sprejemljive.

Študentska organizacija Slovenije se je odzvala na predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008, ki jo predlaga Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predstavniki študentov so obsodili poskus ministrstva, da bi predlog uredbe Vlada RS sprejela brez posvetovanja s partnerji v visokem šolstvu in ne da bi ga predhodno obravnavala Svet RS za visoko šolstvo in Svet Vlade RS za študentska vprašanja. Predsednica Študentske organizacije Slovenije Saša Albreht: “Preseneča nas celoten poskus sprejema uredbe. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je predlog uredbe objavilo šele dva dni pred napovedano sejo med vladnimi gradivi. Takšen način sprejemanja uredbe ne omogoča možnosti, da bi lahko študentje in univerze podali svoje komentarje ter predloge in tako konstruktivno sodelovali pri spremembi uredbe ter je v nasprotju z dogovorom, da nas bo vlada vključila pri oblikovanju zakonskih in podzakonskih aktov, ki vplivajo na položaj študentov. Veseli nas, da je bila uredba umaknjena z dnevnega reda današnje seje vlade in od ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jureta Zupana pričakujemo, da jo bo pred obravnavo na seji vlade uskladil z univerzami in študenti.”

Največja cigareta na svetu, ki bo napolnjena z marihuano, bo tehtala 500 gramov, dolga pa bo en meter. Joint bodo zavili v papir, ki ga uporabljajo za cigarete, ne poročajo pa, kje bodo dobili tako dolg cigaretni papir. 500-gramski joint bo tako kar za 400 gramov težji od sedanjega rekorda, če pa skupina želi resnično zmagati, mora biti zvitek narejen iz marihuane in ne sme vsebovati čisto nič tobaka. Thijs Verheij, organizator dogodka, je dejal, da bodo, potem ko bo joint zvit, tega tudi pokadili. Dodal je, da si želi, da bi bil njegov podvig zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Nizozemska policija pa ni najbolj navdušena nad Thijsom in njegovimi pomočniki pri podvigu in je že napovedala, da se bo vmešala v izdelavo jointa takoj, ko bo ta težji od pet gramov. Takšna teža enega jointa je v deželi mlinov na veter za uporabo ali prodajo namreč dovoljena z zakonom.