Doktorice, magistri, profesorice, doktorji brez doktorata, akademikinje in magistre.
Nazivi nam razkrijejo človekovo izobrazbo, poklic ali akademski status. Delimo jih na štiri vrste: strokovne, znanstvene, akademske in nazive strokovne kvalifikacije. Za vsakega izmed njih veljajo svoja pravila zapisovanja, hkrati pa moramo biti pazljivi še na podvojene nazive, ki so se pojavili z bolonjsko reformo.
Strokovni oz. izobrazbeni naziv
To so nazivi, ki povedo, kakšno stopnjo izobrazbe ima posameznik.
Pišejo se za imenom. Od imena jih ločimo z vejico.
Pridobimo jih s šolanjem do druge vključno druge bolonjske stopnje.
Vedno zapišemo tudi kratico izobraževalnega programa.
Primeri: Bojan Boršnik, univ. dipl. soc.; Uroš Premrl, dipl. ekon. (UN); Gorazd Marolt, mag. slov.; Izidor Tavčar, dr. med.
Kratica UN nadomesti nekdanji »univerzitetno«, in ga razmeji od predbolonjskih zapisov. Stopnja izobrazbe je enaka. To pa ne velja tudi za magisterij po bolonjskem sistemu.
Današnja sedma stopnja izobrazbe oz. magisterij je ekvivalentna nekdanjemu univerzitetno diplomiranemu, zato spada med strokovne nazive in se piše za imenom.
Ko oseba dokonča enoviti magistrski študij medicine prav tako dobi naziv doktor. Vendar v tem primeru je »doktor« le strokovni naziv in prav tako stoji za imenom. Ko oseba doktorira iz medicine, se njen naziv navede tako: dr. Milica Kitić, dr. med.
Posameznik dobi znanstveni naziv po končani tretji bolonjski stopnji. Nekoč pa tudi s pridobitvijo znanstvenega magisterija.
Znanstveni naziv se piše pred imenom in brez vejice. Pri njem se ne navaja znanstvene smeri.
Primeri: dr. Leopold Prvi, mag. Marija Novak
Akademski ali visokošolski
Te nazive podeli univerza in označujejo habilitacijsko stopnjo. Sledijo si v tem vrstnem redu: asistent, docent, izredni profesor, redni profesor, zaslužni profesor.
Sem spada tudi naziv akademik oz. akademikinja, ki označuje rednega člana SAZU.
Pišemo jih pred znanstvenim nazivom.
Primeri: asist. dr. Jež; akad. red. prof. dr. Janez Novak, univ. dipl. inž. stroj.
Nazivi strokovne kvalifikacije
Posameznik si jih pridobi z delom v znanstvenih ustanovah brez pedagoškega dela.
Pišejo se za imenom in za strokovnim nazivom ter so ločeni z vejico.
Primer: dr. Milivoj Kovač, znanstveni svetnik
Če oseba dela na več institucijah, se njegovi nazivi združijo. Dobimo omnipotentnega akad. zasl. prof. dr. Janez Novak, univ. dipl. inž. stroj., znanstveni svetnik.
Če ima oseba dva ali celo tri doktorate, kratico dr. zamenja ddr. ali dddr. Slednji pomenita doktor doktor ali doktor doktor doktor.
Redkejši primer so ljudje z dvema ali več znanstvenimi magisteriji. Po logiki prejšnjega odstavka, je povsem pravilno kratico spremeniti v mmag. ali mmmag, vendar se ta zapis nikoli ni prijel. V primeru da govorimo o magisterijih po bolonjski reformi pa naj bo zapis takšen: Urška Zmeda, mag. slov., soc. in biol.
Pri medicinski izobrazbi je nekakšna specializacija skoraj obvezna. Dobimo primer tipa: Marjan Jan, dr. med., spec. pediatrije. Tu ne pozabimo na vejico, saj nazive naštevamo. Za vejice pravzaprav velja zelo enostavno pravilo: vejico postavimo za imenom in vsakim nadaljnjim nazivom.
Še zanimivost: ženska oblika magistra je magistrica. Beseda magistra pa pomeni diplomirano farmacevtko.
Se želite izogniti pogostim slovničnim napakam? Povprečen Slovenec jih naredi kar 10 na stran besedila – ni razloga, da bi bili med njimi tudi vi! Spletna lektorica Amebis Besana je prilagojena za enega najtežjih jezikov na svetu, našega. V spletni verziji ti bo hitro popravila napake, pokazala celo kje manjkajo vejice in pomagala s skloni. Njena dodatna funkcija je še pregibanje vseh tistih težkih besed kot so drva ali gospa.
Plačljiva verzija, ki si jo naložimo na računalnik pa ponuja vse to in še več. Za vse resne pisce, ki si zaslužijo kvalitetno in hitro lekturo, tu čaka Amebis Besana. Najdi prave besede z Besano, piši bolje.
Marvel se vrača s filmom Thunderbolti*, ki združuje anti-junake preteklih naslovov. Z njim se tudi končuje obdobje pete faze Marvelovega filmskega vesolja, ki je mnoge oboževalce pustil ravnodušne, pri tem pa mu lahko pridružimo še večino četrte faze oziroma obdobja po Thanosovi smrti. Če se je zdelo, da je pot izgubljena, je zaključni film pete faze znak v pravo smer.
Marvel predstavlja skupino anti-junakov
DC je poskušal dvakrat in bil šele v drugo uspešen, čeprav (zaradi epidemije) se to pri zaslužku ni poznalo. Govora je o Odredu odpisanih, to je skupini negativcev ali bolj rečeno anti-junakov, ki morajo združiti moči, ko so edina rešilna bilka planeta. Marvelovi Thunderbolti predstavijo isti koncept Yelena Belova (Florence Pugh), John Walker (Wyatt Russell), Taskmaster (Olga Kurylenko), Duh (Hannah John-Kamen) in Rdeči varuh (David Harbour) se po principu hočeš nočeš znajdejo na istem kraju, kjer morajo združiti moči, da premagajo večjo grožnjo. Pri tem jim pomaga ljubljenec občinstva Bucky Barnes (Sebastian Stan).
Iz naslednje teze bomo odvzeli scenarista Erica Pearsona, ki z Marvelom sodeluje že več kot desetletje v vlogi glavnega scenarista oziroma scenarista, ki je zaslužen za izpopolnjevanje scenarija. Zdi se, da mu je Feige zaupal pomembno vlogo, saj sodeluje tudi pri prihajajočem filmu Fantastični štirje.
No, in zdaj k tezi. Režiser Jake Schreier in scenarist Lee Sung Jin sta imela pomembno vlogo v Netflixovi seriji Beef, scenaristka Joanna Calo pa pri megauspešni seriji The Bear. In kdor je z naslovoma seznanjen, ve, da gre za izjemno mešanico kaosa, humorja in srčnosti. V času, ko gre Marvelu slabše, nostalgično pogledujemo v preteklost, ko niso imeli vsi filmi želje po megalomanskih grožnjah iz drugih vesolj. Ker za vsako bolezen travca raste, so Thunderbolti prava zdravilna krema, da studio postavi nazaj na normalno stanje – tja, kjer s(m)o v filmih dejansko uživali.
Vrnitev k uličnim junakom
Glavno vlogo jasno prevzame Florence Pugh, ki je že v Črni vdovi in seriji Hawkeye predstavljala glas nove generacije – v filmskem in resničnem svetu. S pomočjo negativca oziroma bolj njegove moči »praznine« (The Void, op. p.) se še dodatno preizprašuje pomen osamljenosti v svetu, ki drvi naprej brez kakršnega koli večjega smisla. In prav v tem je skrivna sestavina filma, ki se zdi eden najbolj odraslih v nizu tistih, prežetih z Marvelovo formulo. Tu je še vedno klasičen Marvel humor, ki s pomočjo Davida Harbourja izpade bistveno bolj naravno kot v preteklosti. Enako je s kemijo med glavno igralsko zasedbo, ki se je ne bi branili v filmu več.
Kljub 180-milijonskem proračunu in enemu prizoru, v katerem so posebni učinki zaradi njihove siceršnje neočitnosti v preostanku filma, je film eden bolj gledljivih in vizualno privlačnih v zadnjih letih. Direktor fotografije Andrew Droz Palermo, ki je poskrbel za videz Zelenega viteza (The Green Knight, 2021), je uspešno vpletel reference na Terminatorja in Johna Wicka. Ko bi Marvel želel ustvariti še več »uličnih« superjunakov, se zdi Palermo prava odločitev.
Marvel stopil na pravo pot
Ko pogledamo v preteklost Marvela, natančneje v četrto in peto fazo, se izpostavijo naslovi Shang-Chi, Spider-Man: Ni poti domov, Varuhi galaksije 3 in Deadpool in Wolverine. Thunderbolti imajo dovolj argumentov, če bi jih želeli postaviti nad vse omenjene. Thunderbolti so za Marvel vrnitev na pravo pot in dokaz, da studio še zna, če si le srčno želi.
Mnogi ljubitelji filma že z nestrpnostjo pričakujejo odprtje Odiseje, ki bo nadomestila nekdanji Kolosej. Ivo Boscarol je razkril nekaj podrobnosti o tem, kaj vse bo novi kompleks ponujal, mi pa smo izbrskali še prvi vpogled v eno izmed dvoran.
Odiseja ne bo več bivši Kolosej, pravi Boscarol
»Odiseja ne bo več bivši Kolosej, ampak je vesolje vsebin z drugačnimi vsebinami, kot so bile prej,« je uvodoma povedal podjetnik.
Odiseja bo še vedno vsebovala kino, vendar bo ta razširjen z možnostjo organizacije koncertov, dogodkov in zabav.
»Tisti, ki boste prišli v Odisejo, je ne boste več prepoznali. Tiste velike luknje na začetku ni več, tam imamo zdaj koncertni prostor za 3500 ljudi, največji LED display v državi in zelo velik oder za najzahtevnejše dogodke,« je opisal.
Dvanajst kinodvoran in najudobnejši sedeži v državi
V novem kompleksu bo na voljo 12 kinodvoran, od katerih bo večina večnamenskih. Nekatere ne bodo imele klasičnih kinoprojektorjev, temveč bodo uporabljale najsodobnejšo LED tehnologijo.
Določene dvorane bodo prilagojene tudi za gledališke predstave in druge vrste dogodkov, nekatere pa bodo imele ravno dno, namenjeno plesnim predstavitvam.
Kinodvorane bodo, kot je poudaril Boscarol, opremljene z najudobnejšimi sedeži v državi, saj so vsi ergonomsko prilagodljivi telesu. Na voljo bodo tudi Super VIP sedeži z možnostjo USB polnjenja mobilnih naprav.
Kot eno največjih posebnosti pa je izpostavil dve zunanji pokriti terasi, ki sta umeščeni na mestu nekdanje strehe Koloseja.
Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol je že v preteklosti medijem razkril, da bodo tudi v prihodnje v središču ponudbe Odiseje ostali filmi. Pri tem nameravajo sodelovati s podjetjem Karantanija Cinemas, ki ima dolgoletne izkušnje na področju filmske distribucije. Pobudo za sodelovanje so naslovili tudi na ekipo, ki stoji za Kinom Bežigrad.
Dobrodošli v horoskopu za maj! Po intenzivnih mesecih marca in aprila maj prihaja kot blag, pomirjujoč val. Vstopamo v sezono Bika – obdobje, ko si vsi močno želimo nekaj preprostega, stabilnega in prizemljenega. A kljub zemeljski energiji te sezone, prisotnost Merkurja in Venere v Ovnu ter Marsa v Levu prinaša napetost: običajno udobje Bika je letos prepleteno z ognjenimi impulzi. Pogumne odločitve in sveži začetki bodo stalnica.
Pluton, planet globokih transformacij, 4. maja preide v retrogradno gibanje – opomnik, da vsaka kriza poleg kaosa prinese tudi razjasnitev.
10. maj: Merkur vstopi v Bika – končno lahko upočasnimo in si vzamemo čas za globok vdih. Sporočilo je jasno: izklopite digitalni šum in se povežite s fizičnim svetom. Odličen trenutek za kuhanje, ustvarjanje z rokami in vse, kar vas prizemlji.
12. maj: Polna luna v Škorpijonu prinese čustveni vrhunec. Vse, kar smo potiskali globoko vase, da bi lahko šli naprej, zdaj zahteva pozornost. Ni se več mogoče izogniti.
20. maj: Začne se sezona Dvojčkov – čas radovednosti, igrivosti in lahkotnih povezav.
Ko 25. maja Merkur vstopi v Dvojčka, komunikacija postane hitrejša in bolj razpršena. Nova luna v Dvojčkih 26. maja je trenutek intelektualne prebojnice – pravi “galaktični prenos” idej o prihodnosti.
Med večjimi dogodki tega meseca je tudi premik Saturna. Od marca 2023 je bil v Ribah, kjer smo se učili postavljati meje sočutju. 24. maja Saturn vstopi v Ovna. Nazadnje je bil tam med marcem 1964–1967 in aprilom 1996–1999 – vsi rojeni v teh obdobjih zdaj vstopajo v svoj Saturnov povratek. Kaj prinaša Saturn v znamenju, ki ne mara ukazov? V naslednjih treh letih bomo premikali fokus od zunanjih potrditev k notranji motivaciji in osebni suverenosti.
Mesečni horoskop: Oven
Družinska drama in romantični pretresi, ki trajajo od septembra, se stabilizirajo. Finančno ste v boljšem položaju, kot ste bili v zadnjih letih. Občutek virov je velika spodbuda za vašo samozavest, vendar lahko nekatere dolgotrajne negotovosti izbruhnejo na površje okrog polne lune v Škorpijonu 12. maja. Za boj proti eksistencialnemu strahu je gibanje vaše zdravilo. To pomeni, da vstanete iz postelje ob 7. uri, pa tudi vprašate ljubljeno osebo, če želi na kavo. To je mesec, ko se lahko predstavite in pridobite več izkušenj. Prepričajte se, da tudi o tem pišete v dnevnik.
Mesečni horoskop: Bik
To je vaša sezona, Bik! Sonce in Merkur večino tega meseca preživita v vašem znamenju in krepita vašo lepoto in samoizražanje. Pritegnete pozornost vseh in jih spravite v smeh, vendar tudi živite na odmaknjenosti. Imate opravka z notranjimi premiki in drugi tega morda ne bodo razumeli. To pomeni, da morate posebej skrbno skrbeti zase. Ignorirajte zunanji pritisk, da ste ves čas vklopljeni. Meditacija, enodnevni samotni izleti in popoldnevi v temnem kinu so dobri za vašo dušo. Ko se sezona Dvojčkov začne 20. maja, je želja po dodatnem nastopu ali sprožitvi stranskega vrveža resnična in vredna tega, samo poskusite se ne izgoreti!
Mesečni horoskop: Dvojčka
Maj ima za vas tri ločena poglavja, Dvojčka. Prvi je nadaljevanje obdobja pojava družabnih metuljev, v katerem ste bili od marca, ko se povezujete in ponovno povezujete s prijatelji in ljubimci. Drugi del se začne, ko Merkur 10. maja vstopi v bika, kar je za vas priložnost, da stopite korak nazaj. Pojdite v meditacijo! Preberite že enkrat knjigo! Pomislite na to kot na svoje meniško obdobje. Tretji del se začne 25. maja, ko Merkur vstopi v Dvojčka, vi pa zapustite samostan, da bi delili vse, kar ste se naučili. Živahni ste, klepetavi in samozavestni. Mlada luna v Dvojčkih 26. maja je pravi sij.
Mesečni horoskop: Rak
To je bilo težko leto za vaš um in telo, rak, in maj vam omogoča, da najdete temelje v vaši skupnosti. Naslednji koraki in velike sanje so pripravljeni na prehod od teoretičnega k oprijemljivemu. Čas je za manifestiranje! Ta mesec se v vaši karieri in javni podobi krepi zagon, saj najdete več priložnosti, da prevzamete vodstvo. Hkrati pa morate vaditi nekaj zdrave nenavezanosti. Če stvari ne gredo točno tako, kot bi si želeli, vzemite preusmeritev kot darilo. Zavrnitev je res lahko zaščita.
Mesečni horoskop: Lev
Udobje, po katerem hrepenite, pride, ko prevzamete vodstvo. Čeprav bi radi izgledali čudovito in pustili, da nekdo drug vodi ladjo, je čas, da imate svojo moč. Maj je čas, ko vse kaotične poteze, ki ste jih delali v svoji karieri, končno začnejo imeti smisel. Kot rečeno, nadaljnje spremembe so neizogibne in 17. maja boste morda prejeli nekaj nepričakovanih novic o karieri. Čeprav hrepenite po linearni poti, se učite, da je bolj zabavno biti prilagodljiv. Ko vaša kariera raste, dajete velik zagon tudi v svojem družabnem življenju. Sprostitev trenutno izgleda kot načrtovanje vseh podrobnosti za poletne počitnice z vašimi prijatelji.
Mesečni horoskop: Devica
Ta mesec se odpravljate na pustolovščino, Devica. Ne glede na to, ali potujete v tujino, se poglobite v duhovne študije ali dokončate načrte za podiplomsko šolo, boste našli tolažbo in se ozemljili s premikanjem svojih meja in širjenjem svojega uma. Polna luna v Škorpijonu 12. razkrije, kdo v vašem življenju vas podpira, da delate svoje in kdo bi raje ostal majhen. Misery ljubi družbo, vendar vam ni treba več ostati v tej boleči dinamiki. Sezona Dvojčkov (od 20. maja) vas osredotoči na kariero in javno podobo. Zavzemanje prostora se morda zdi kaotično, vendar je tudi tako dobro. V središču pozornosti ste. Dobro premislite, kdo lahko deli vašo pozornost.
Mesečni horoskop: Tehtnica
O marsičem, kar ste prestajali v zadnjih nekaj mesecih, je bilo težko govoriti. Ukvarjate se s težavami, ki niso namenjene mrežnim dogodkom ali vljudnemu pogovoru ob večerji. Stvari, ki se zdijo tabu. Maj je za iskanje miru in odpiranje nekaj izbranim, ki jim zaupate. To je tudi čas, ko se končno vrneš nazaj. Zdravljenje deluje! Postajaš bolj varen. Obveznosti, ki so se zdele šibke, so zdaj gotove stvari, še posebej po vstopu Saturna v Ovna 24. maja. Zagon pridobivate tudi na področju potovanj in izobraževanja. Kaj vam preprečuje, da bi naredili preskok in razširili svoj um?
Mesečni horoskop: Škorpijon
Na delovnem mestu raste zagon, Škorpijon. Vsi ti dodatni nastopi in priložnosti odplačujejo vaše dolgove in vam omogočajo, da se počutite obilne in zadržane. Maj je za zdravljenje samega sebe, ne glede na to, ali gre za dodatno noč za hrano ali akupunkturo. Verjetno oboje. Polna luna v Škorpijonu 12. maja je za vas polna čustev. Je ranljiva, a tudi vidna. To ni katarzična terapija za zaprtimi vrati, ampak strasten govor na javnem dogodku. V preteklosti ste pustili, da vas je trema zadrževala, zdaj pa vam ne preostane drugega, kot da poveste svojo zgodbo.
Mesečni horoskop: Strelec
Če ta mesec nič drugega ni smiselno, lahko zaupate svojim rutinam. Ozemljitev pride skozi preprosta dejanja, kot je uporaba zobne nitke, jutranje predvajanje vašega malega dvajsetminutnega videa o pilatesu in pakiranje kosila za vaše otroke. V vaši ustvarjalnosti in romantičnem življenju je zagon, veselje pa najdete v predanosti. Čeprav se stvari trenutno zdijo dobre, je polna luna v Škorpijonu 12. maja kratek ovinek v izčrpanost in strah. Ta polna luna razsvetli vaš podzavestni sektor in vas prisili, da se soočite z grdo resnico, ki ste se je izogibali. Ko so skrivnosti razkrite, ugotovite, da sploh niso tako grozljive. Veliko olajšanje pride skozi sočutje z ljubimci in prijatelji.
Mesečni horoskop: Kozorog
Prizemljitev pride skozi nagnjenost k ustvarjalnosti, igri in romantiki ta mesec, Kozorog. Tako je: veselja si ni treba zaslužiti, le živeti ga morate. Na delovnem mestu in v vaših dnevnih rutinah raste zagon. Veliko se dogaja, vendar najdeš svoj tok. Prav tako veliko dela vlagate v projekte izboljšav doma in preživljate čas z družino, oboje pa poteka z večjo lahkoto kot v začetku tega leta. Vaš največji premik v več kot dveh letih se zgodi 24. maja, ko vaš vladajoči planet Saturn vstopi v Ovna. Od zdaj do aprila 2028 je vaša naloga ustvariti svoj zasebni svet. Ne koga drugega. Vaša.
Mesečni horoskop: Vodnar
Velik del maja je osredotočen na vaš dom in zasebno življenje. Ozemljitev pride skozi gnezdenje in prijetne domače noči. Vendar ne samo počivate, ampak gradite imperij s svojega kavča. Pridobivate zagon tako v komunikaciji kot v ustvarjalnosti in se morda učite nove veščine. Vaš največji premik v več kot dveh letih se zgodi 24. maja, ko vaš vladajoči planet Saturn vstopi v Ovna. Od marca 2023 ste se zleknili in kopičili svoje vire, od zdaj do aprila 2028 pa je čas, da to, kar ste prihranili, vložite v svojo lokalno skupnost in podjetniška prizadevanja. Tudi če poskušate zanositi – bodisi umetniški projekt ali dejanski otrok – nova luna v Dvojčkih 26. maja prinaša nekaj dobrih novic.
Mesečni horoskop: Ribi
Udobje v tem mesecu pomeni iskanje čarovnije v dnevu za dnem. V skupinskem klepetu čarate z memi. V miru piješ vino s svojo sestro. Vsak dan delate v novi lokalni kavarni, medtem ko se zaljubite v barista. Ves trud, ki ste ga vložili v varčevanje denarja in izboljšanje (ali iskanje) svojega doma, se začenja počutiti vredno. Ves boj in kaos ter razpršene misli so nadomeščeni z resnično jasnostjo in namenom. Morda niste dobesedni profesor, vendar imate predstavitev in ste pripravljeni deliti diapozitive z razredom.
Pred kratkim mi je na policah pozornost pritegnila knjiga (če temu sploh lahko tako rečemo) s temno modro naslovnico, na kateri je kraljevala temnordeča krava. Kontrast barv skupaj s kričečnostjo rdečega okvirja, ki zaobjema naslov je bil vsekakor dobro premišljena grafična poteza, ki privabi pogled potencialnega bralca. Kako pa drugače, saj za tem naslovom stoji izkušeni mojster oglaševanja in marketinga, dr. Peter Kamien.
Nemški priseljenec v svojem delu, ki obsega slabih sto strani popisanih z veliko pisavo in še večjimi razmaki med odstavki, predstavlja svoj »globok pogled v slovensko dušo«. Roman, ki je pravzaprav zgolj esej, razdrobljen na vrsto drobnih poglavij, se imenuje Sosedova krava. Vsako poglavje je namreč dolgo približno 2 strani. Včasih pa ne presega niti enega odstavka z nekaj vrsticami. Morda gre za neko novo literarno formo, ki se prilagaja bralcem z izjemno kratkim oknom pozornosti ali tako imenovani »tiktok generaciji«, morda pa gre za »nabijanje strani«, da se lahko to stvaritev prodaja za 20 mastnih evrov.
Blatenje Slovencev kot samoterapija
Foto: primus.si
Kamien trdi, da predstavlja »malo drugačen« pogled na Slovenijo, ko piše o svoji vključenosti v predsedniško volilno kampanjo Pirc Musarjeve. Ob tem prizna, da gre zgolj za njegove empirične izkušnje in osebno mnenje, ki si ga je tekom različnih dogodkov oblikoval.
Ko se je zaradi žene preselil v Slovenijo, se je v obe popolnoma zaljubil. Druga ga je žal razočarala takoj, ko je stopil v politiko. Ob tem je očitno začutil potrebo, da se poglobi v ta občutek in skozi svoje »psihološke veščine« dodobra analizira, kaj se je zgodilo, v knjižni formi. Kar je nastalo, je žalosten prikaz stereotipizacije in hudega posploševanja.
Ljubezen do žene je izgleda ostala, saj ji je svoje delo zaupal v prevod kot tudi v lekturo, kar je porodilo ljubke slovnične zmazke, kalke oziroma dobesedne prevode in nerazumljive stavke. Pa ne bom preveč hudobna, saj je to v resnici naloga založbe.
Od ljubezni na prvi pogled do kravjega makovega sindroma
Kot sem že napisala, se je ob svojem prvem obisku Kamien navdušil nad Slovenijo. Tam je snemal neko reklamo in spoznal, da je to vendar divji Balkan, kjer se z alkoholom in cigareti lahko reši kakršno koli zagato. Ko se je pozneje sem priženil, je njegovo navdušenje še raslo, saj je postal goreč zagovornik nemško govorečega turistovanja v tej zeleni deželici in celo negovalec nemške diaspore v Sloveniji. Pisal je blog, v katerem je priporočal različne slovenske destinacije in organiziral srečanja nemških priseljencev.
Preko žene se je vključil v priprave in organizacijo predsedniške kampanje Pirc Musar in potem je šlo vse po gobe. Ubogega Petra so ljudje začeli napadati in javno blatiti. »Schwab, pojdi domov,« mu je odzvanjalo v ušesih, ko se je boril za boljšo prihodnost Slovenije. Preseneča me, da kot doktor psihologije takega odziva ni predvidel. Z vstopom v politiko se o figurah ljudem ustvari javno mnenje, bodisi pozitivno ali negativno. Napadanje in blatenje drugega »tabora« je vse prej kot slovenska posebnost, noviteta ali rariteta. Če ne bi bil Bavarec, bi se nanj morda spravili, ker svoje znanje psihologije izkorišča v namene oglaševanja in manipuliranja človeških možganov. Ali pa nekaj čisto tretjega, po možnosti iz trte izvitega.
Kljub temu je Kamien sklenil, da bo negativne odzive na svojo politično prezenco posplošil na vse Slovence. Tako je Slovencem »po psihološko strokovno« pripisal škodoželjnost in zavistnost. To je utemeljil z makovim sindromom (ang. poppy syndrom), ki je z njegovimi besedami »sociološki pojav, ki ga opažamo v nekaterih družbah, verjetno predvsem v tistih s socialističnim značajem. Nanaša se na nagnjenost h kritiziranju, neodobravanju do uspešnih ljudi, zlasti tistih, ki so dosegli javno priznanje«.
Razložil je, da gre pravzaprav za termin, ki ga uporablja vedenjska psihologija. Prevzela ga je od Aristotla, ki je priporočal rezanje višje rastočih makovih cvetov, da lahko vse rastline zrastejo do enake višine. Ali avtor namiguje, da družbe, ki so živele pod socialističnim režimom, niso navajene izstopanja in preseganja povprečnosti? Da jim je tovrstni kapitalistični nazor popolnoma tuj in nerazumevajoč, moral pa bi seveda biti njihov ideal? Gre za neke vrste orientalistični diskurz, ki državam Vzhodne Evrope pripisuje zaostalost in nerazvitost v primerjavi z »modernim svetom«, torej Nemčijo (v tovrstnem primeru).
Poleg tega se domače počuti ob elementih, ki jih Slovenija deli z njegovo domovino (alpska pokrajina in temu pripadajoča kultura, afiniteta do športa, ohranjanje narave etc.), medtem ko to kar doživlja kot negativno prepoznava kot neko socialistično ostalino, s čimer posredno, saj aludira na Jugoslavijo, uporablja balkanistični diskurz za sebi koristno reprodukcijo stereotipov.
Tovrstni drži se pridružujejo tudi drugače izražene misli. Tako je zapisal: »Kako močno je ta ideja še vedno zasidrana v glavah mojih Slovencev«. Mojih malih Slovenčkov? Ki so sicer ljubki, ampak popolnoma necivilizirani? V celotnem delu se močno prepletata eksotizacija in romantizacija Slovenije in Slovencev skupaj s prevzetnostjo in generalizacijami na podlagi osebnih izkušenj.
Pravljica, kjer se ljudje ne marajo
Ob vsem tem je bilo meni zanimivo, da nikoli ne omeni, kaj je pravzaprav počel v tej kampanji. Napiše le, da je bil svetovalec. Svetovalec za kaj? Katerim temam se je posvečal in kakšen je bil njegov doprinos kampanji? Zakaj se mu zdijo to popolnoma zanemarljivi podatki? Kar bralci dobimo, je nekakšen grob oris poteka kampanje, kjer opiše nekaj dogodkov pred izvolitvijo predsednice.
Njegovo pisanje se obrača proti političnim nasprotnikom stranke – Drugim. Kar je pričakovano in tudi normalno. A hkrati sam kritizira ravno tako držo. Na neki točki celo poskusi prepoznati to protislovje: »Zelo po slovensko in škodoželjno sem se odzval, ko se je Janša ob eni svojih kadrovskih akcij spotaknil in s tem naznanil konec premierskega mandata.« Njegov »globok (v)pogled v slovensko dušo« je tako ironično poln neskladij in protislovij.
Pa ko smo že pri tem. Ukvarjanje z »dušami narodov« je že davno preživeto obdobje fenomenologije, ki temelji na raznoraznih posploševanjih na celotno populacijo, osebnih prepričanjih in predvidevanjih in s tem tudi na Kamienu ljubi afektivni polarizaciji. Predstavlja enoznačen pogled na družbo, ki najbrž temelji zgolj na posameznih interakcijah znotraj družbenih skupin in prostorov, v katerih se avtor giba.
Poleg tega Kamien piše tudi, da je slovenski politični razkol na dva tabora drugi najgloblji na svetu. ‘Rednecks we are coming for you'.
»To obliko polarizacije lahko trenutno opazimo kot trend skoraj po vsem svetu. Toda v času predvolilne kampanje se, razen ZDA pod predsednikom Trumpom, nisem mogel spomniti nobene druge države na svetu, v kateri bi se »afektivna polarizacija« tako intenzivno odražala kor pri nas v Sloveniji.«
Za ta fenomen krivi nenaslavljanje teme že v osnovnih šolah. Do tovrstnega zaključka pride na podlagi pričevanja svoje sosede. Poleg tega otroci nazore podedujejo že od svojih staršev, kar se seveda drugod po svetu ne dogaja (?). Prav tako piše o razočaranju Slovencev nad politiko (kot, da to ni utemeljeno?) in o slovenskem manjvrednostnem kompleksu.
Ob tem poda svojo idejo, da so Slovenci pravzaprav izumili pritoževanje oziroma jamranje in, da se mu zdi zelo smešno: »da je bilo treba za to izvirno slovensko vedenje slovenizirati nemški izvor ‘Jammern'«. A hkrati dopušča možnost, da so to prevzeli iz Avstrije, saj tudi tam jamrajo. Pa vendarle: »od kod to prikrito nezadovoljstvo in nenehno pritoževanje, ko pa Slovenci živijo v svoji, skorajda božje lepi državi?«
Seveda pa ne pozabi na vse grlo hvaliti svoje predsednice, ki jo imenuje kar s kratico NPR. Tako na dveh straneh kar trikrat ponovi, da je ona predsednica vseh državljanov. Da slučajno ne pozabimo ali spregledamo. Pardon, zmotila sem se, »da si prizadeva biti«.
Njegovo opisovanje političnega dogajanja je primerljivo z otroško zgodbico. Poglejmo si primer:
»Zelo uspešen direktor […] Robert Golob je moral leta 2021 zapustiti svoje mesto v korist Janševega človeka, ker se je zapletel z njim. Golob se je maščeval. Ustanovil je svojo stranko […] in zmagal.«
In pozneje: »To je bila prava poslastica za naše nasprotnike.« Če je bil to le poskus poljudnega pisanja, da bi s tem temo približal širši publiki, je šlo pri simplifikaciji naratologije predaleč – izpade, kot da predvideva, da ima neumne bralce.
Morda gre sicer za »migrantsko« literaturo, ampak ne vemo ali je izvorno pisal v nemščini, slovenščini, mešanici obojega ali še kakšnem drugem jeziku. Kljub temu veliko mest v delu pušča sledi o direktnem prevodu iz drugega jezika skozi neobičajen slog, vrstni red besed ali ustaljenih fraz. Tako napiše na primer: »Bi kdo pozvonil na opozorilni zvonec na tej točki?«, kar je dobesedni prevod iz nemščine in v slovenščini ni v rabi. Slovenska narava ni neokrnjena, ampak »nedotaknjena«. Nataša se je »učila s svojo službo« in tako naprej.
Pravi, da v primerjavi z večino Slovencev ostaja optimist
Avtor večkrat razloži, zakaj se je lotil pisanja – ljuba Slovenija ga je razočarala. A to ni vse. Na koncu romana jasno izrazi svoje poslanstvo.
»Kar se tiče samozavesti, se osebno malo trudim biti psihoterapevt v Sloveniji. S svojimi pozitivnimi članki, reportažami in blogi o državi ter z občudujočimi očmi Nemca, se kljub vsemu trudim nekaj prispevati k njeni rasti.«
V poglavju Povzetek tako zapiše vrsto vprašanj, ki utelešajo prej naštete stereotipe o slovenski zavisti, netolerantnosti, fovšiji, njeni nepovezanosti in pritoževanju. Nato napiše, da na ta vprašanja noče odgovarjati, saj ga »skrbi, da bi Slovenijo s tem znova soočil s tovrstnimi vprašanji in z njimi povezanimi težavami«. A takoj v naslednjem odstavku napiše, da želi Slovencem z njimi držati ogledalo, da »se o teh temah spet razmišlja« – ljudstvo razsvetliti, da se bomo lahko končno spremenili.
Njegov prijatelj mu nasprotuje
V knjigi Peter zapiše, da je svoja opažanja delil s kolegom psihologom iz Ljubljane, ki se z njim ni najbolj strinjal. Ob tem ga je »tolažil« in »ganljivo skrbel, da ne bi povsem zavrgel svojega […] pozitivnega odnosa do Slovenije«. Kot alternativni odgovor na njegova vprašanja mu je predlagal iskanje izvora težave Slovencev v njihovem pomanjkanju urbane kulture.
Ta naj bi se slabo razvijala, saj je bila »del nekdanje socialistične Jugoslavije, ki je imela bolj ruralno kulturo«. Urbana kultura se po njegovem še po osamosvojitvi ni imela časa razvijati, ker so Slovenci morali graditi svojo nacionalno identiteto. Maribor torej ni bil eno najpomembnejših industrijskih središč celotne Jugoslavije? Ljubljana ni imela študentske skvoterske scene in punk subkulture? Kako omenjena psihologa sploh razumeta pojem »urbana kultura« ostaja skrivnost.
Drugi kolegov argument je bil, da Kamienova »opažanja nimajo veliko skupnega z normalnim življenjem v Sloveniji. Menil je, da so to stvari, ki morajo biti povezane s politiko.« Ta izjava je čudovito ilustrativna in osvetli avtorjevo zablodo enačenja političnih in medijskih diskurzov z vsakodnevno resničnostjo prebivalcev (celotne!) Slovenije. A Kamien trdi: »Dragi moji Slovenci, v tem času sem vas pač tako spoznal.«
Poleg tega avtor ignorira zaprtost v ozki mehurček, ki ga sestavlja njegovo delovno in interesno okolje. Iz prebranega lahko izvemo, da se druži s politiki, psihologi, svojo sosedo učiteljico in ostalimi nemškimi izseljenci. Za poznavanje celotne populacije in sklepanje trditev o njej, pa bi bilo najbrž treba kam dlje? In se z ljudmi pogovarjati tudi o drugih temah, ki se ne tičejo predsedniških volitev, preden jim rečemo, da sosedu želijo, da mu crkne krava.
Od tod namreč izhaja naslov njegovega dela. V predgovoru preberemo slovenski izrek:
Kaj je najboljša novica za slovenskega kmeta, ki mu je pravkar poginila krava?
Morda je metaforo o sosedovi kravi prevzel ravno od žene, ki jo je pred leti uporabila v svojem blogu. Tam je pisala, da se časi spreminjajo. Da so Angleži in Američani sprva protestirali proti Brexitu in Trumpu, nato pa se umirili in proti svojim nasprotnikom »delovali konstruktivno«. Ker:
»Tam ne poznajo slovenskega načina razmišljanja, češ, naj bo sosed tako reven kot jaz, če že jaz nisem bogat kot on, ali tistega o sosedovi kravi. Tam razmišljajo drugače: če že zmaga sosed, kje je moja priložnost za pravo pot, za boljši posel, za dobro življenje? Tam v resnici vedo, da s pritiskanjem na bremzo ne prideš nikamor.«
Misliti moramo torej na svoj posel, ne pa protestirati proti diktatorjem, populistom in političnim odločitvam, s katerimi se ne strinjamo. Ne bodimo razdiralni, naučimo se živeti in okoristiti z ekstremističnimi blazneži, ki sovražijo sosednje narode in drugače misleče.
Roman izpade kot ena tistih res dolgih Facebook objav človeka, ki malo gleda poročila in se veliko krega v gostilni. Ki vzame to, kar prebere v nekem komentarju za sveto in to kar mu pove njegov sosed za neizpodbitno. Za doktorja psihologije je tovrstno pisanje preveč nagnjeno k pretiravanju in senzacionalističnosti brez nikakršne dejanske raziskave.
Občasna uporaba znanstveno teoretskih okvirjev brez raziskovalne podlage tako izpade neprofesionalno. Tak primer je na primer kategorizacija osebnosti »dveh velikih skupin v Sloveniji« po Reimannovem modelu, kjer v eno po Kamienovem sodijo ljudje, ki si želijo sprememb in drugo tisti, ki se sprememb bojijo in izogibajo. Tja avtor brez razlage ali nekega vira »uvršča skoraj pol Slovenije«.
Bralci ne vemo, na kakšni podlagi pride do teh zaključkov ali gre po drugi strani le za preproste hitre ocene. Avtor sicer večkrat omeni, da je pisanje te knjige raziskava slovenske duše, a ne navede nobenih metodoloških okvirjev. Najbrž namiguje torej zgolj na proces pisanja in razmišljanja o vsebini, ne na dejansko raziskavo med ljudmi. Navaja tudi, da ne opravlja terapevtske prakse in da dela v svoji stroki le v oglaševanju in politiki.
In zakaj se jaz vžigam?
Kamien napiše, da bo odgovor na knjigo najbrž buren, da se Slovenci ne bodo strinjali in ga označili kot norega, saj niso taki. Sem torej Slovenka, ki ji je pohodil ego? Bo rekel, da sem njegova nasprotnica, ker ne maram Pirc Musar (pardon NPR)?
»Kot skrbno opazujoči tujec se težko uprem komentarju: ‘Tipična Slovenija.'« Pa saj se tudi ne upre. Ta komentar pravzaprav vse skozi ponavlja. In to me je ob branju resnično razjezilo. Avtorjeva nestrokovnost in navdušenje založnikov, ki so te nebuloze objavili. Kar me skrbi je, kako knjigo berejo (in jo bodo brali) Slovenci (in drugi).
Tudi če so Slovenci najbolj razklan, zavisten, jamrajoč in zavisten naroden na svetu, tovrstnega mišljenja ni primerno objavljati pod pretvezo psihološke globoke analize.
Sama v medijih in med ljudmi pogosto zasledim ponavljanje tovrstnih stereotipov. Smo res zavistni in sovražimo še svoje uspešneže? Mar ne kupujemo izdelkov mladih podjetnikov (Štartaj Slovenija, SWY itd.) in podpiramo lokalne obrtnike in kmete? Kaj pa če so primeri zavisti pokazatelj socialnih neenakosti in oblika opozarjanja nanjo? Smo zavistni in neprivoščljivi (in nezaupni) do oseb, ki si na sumljive načine nakopičijo premoženje? In se v javnosti predstavljajo kot bele ovčice?
V zadnjem desetletju je na knjižnjem trgu zacvetela industrija knjig z »lahko prebavljivo psihologijo«, self-help sekcija in razno razne avtobiografije o življenjskih transformacijah in dosežkih v dobi nasičeni z »digitalnim, stresnim in kapitalističnim življenjem«. Gre za dela, ki frivolno raztresajo poljudna spoznanja in jih oglašujejo kot strokovna ali znanstvena dognanja. Njihovi bralci pogosto širijo njihovo vsebino (in v njej pogosto napačno interpretirane vire) v svojih podkastih ali v vsakodnevnem življenju -zopet kot svete resnice.
Na tak način pride v nekaterih bralnih krogih do širjenja »mitov« in opuščanja kritičnega mišljenja. Z branjem knjig, kot je Sosedova krava, in ponotranjanjem njene vsebine kot realističnega vpogleda v slovensko dušo, pa do lastne stereotipizacije. Je to potrebno? Ali s tem iz samih sebe delamo bedake?
Če ste ob branju postali radovedni in si želite še več, prosim, posezite po knjigi ali prisluhnite podkastu, kjer se z njim pogovarja Korab Jorgacieski.
Dodatek kisa v omake za žar je v zadnjih letih postal priljubljen način za izboljšanje ravnovesja okusov, zlasti pri mesu, ki ga pripravimo z dolgotrajnim dimljenjem.
V različnih ameriških regijah obstajajo različni slogi priprave žara. V Kansas Cityju mojstri žara prelivajo svinjino, piščanca in govedino, pri čemer so najbolj znana svinjska rebrca, s sladko omako na osnovi paradižnika. V Teksasu je v ospredju počasi dimljen brisket, v Alabami piščanec v majonezni omaki, v Severni Karolini pa svinjina, premazana s kisovo omako.
V Severni Karolini se razlikujejo vzhodna in zahodna različica omake – obe temeljita na kisu, pri čemer zahodna različica vsebuje majhno količino kečapa.
Meso, primerno za počasno dimljenje, kot so svinjska rebrca in svinjsko pleče je bogato z maščobo in kolagenom, ki med dolgotrajno pripravo poskrbita za sočno in mehko strukturo. Zaradi visoke vsebnosti maščob lahko okus mesa postane prevladujoč in zaduši druge okuse.
Dodatek kislih elementov, kot je kis, pomaga preseči mastnost in ohranja polnost okusov. Klasične omake za žar običajno kombinirajo sladkobo in kislost, s čimer uravnotežijo okus bogatega mesa.
Industrijsko pripravljene omake za žar pogosto vsebujejo preveč sladkorja in imajo gosto, sirupasto teksturo. Zaradi tega lahko dimljeno meso postane prekrito z lepljivo plastjo, ki zakrije naravne okuse. Dodajanje kisa omako razredči in ji doda prijetno ostrino, hkrati pa omogoči, da omaka le rahlo ovije meso namesto da bi ga prekrila.
Za ljubitelje bolj pikantnih okusov se kot alternativa priporoča dodatek omak, kot sta Tabasco ali Frank's Red Hot, ki imata izrazito kislo osnovo in zmerno stopnjo pikantnosti.
Osnovno razmerje za izboljšavo kupljene barbique omake je: ena skodelica omake na eno žlico jabolčnega kisa. Mešanje se najlažje izvede v večji skledi ali merilni posodi z metlico. Če je omaka že v steklenici, jo je mogoče preprosto dopolniti s kisom in pretresti.
Priporočljivo je, da se okus omake preveri pred in po dodajanju kisa. Če je omaka že dovolj kisla, je potrebno količino prilagoditi. V večini primerov omaka dobro prenese tudi večji dodatek kisa, saj se ob stiku z bogatim, dimljenim mesom njen okus nekoliko ublaži.
Kljub vse bolj sofisticiranim metodam zaščite in pravnim posledicam je piratstvo programske opreme še vedno zelo razširjen pojav. Uporabniki se pogosto zatekajo k nelegalni programski opremi zaradi visokih cen licenc ali prepričanja, da ne bo bistvene razlike v delovanju.
Vendar obstajajo pomembne razlike med piratskimi in legitimno pridobljenimi programi, ki jih mnogi spregledajo. V tem članku jih bomo podrobno predstavili.
Najpogosteje pirati programi
Na vrhu seznama najbolj piratiziranih programov že desetletja kraljujeta dve veliki programski hiši: Microsoft in Adobe. Microsoftovi produkti, kot so operacijski sistem Windows in pisarniški paket Office, spadajo med najpogosteje nepooblaščeno kopirane programe na svetu. Takoj za njimi so Adobejevi profesionalni programi za ustvarjalce – Photoshop, Premiere Pro, Illustrator in After Effects.
Poleg teh dveh velikanov so videoigre izjemno priljubljena tarča piratov. AAA naslovi večjih založnikov, kot so Electronic Arts, Ubisoft, Activision Blizzard in drugi, se pogosto znajdejo na piratskih strežnikih že nekaj dni po uradni izdaji, včasih celo pred njo.
Med pogosto pirati programe spadajo tudi programi za 3D modeliranje in animacijo (kot sta Autodesk Maya in 3ds Max), profesionalni avdio programi (kot je Ableton Live), programi za upravljanje podatkov, specializirani poslovni programi in antivirusne rešitve.
Ključne razlike med piratskimi in originalnimi programi
1. Varnostna tveganja
Najbolj kritična razlika med legitimno pridobljenimi in piratskimi programi je varnostno tveganje. Piratizirani programi so pogosto predelani, da zaobidejo zaščitne mehanizme, in te modifikacije lahko vsebujejo:
Zlonamerno programsko opremo: virusi, trojanski konji, ransomware in druge vrste zlonamerne kode se pogosto “zapakirajo” skupaj s pirati programi.
Zadnja vrata: nekatere piratske verzije vsebujejo programsko kodo, ki napadalcem omogoča celoten dostop do računalnika.
Keyloggerje: ti lahko beležijo vse, kar natipkate, vključno z gesli in občutljivimi podatki.
Raziskava podjetja Microsoft je pokazala, da je v 38% primerov piratskih verzij operacijskega sistema Windows odkrita prisotnost zlonamerne programske opreme.
2. Posodobitve in varnostni popravki
Originalni programi prejemajo redne posodobitve, ki:
Popravljajo varnostne ranljivosti
Dodajajo nove funkcije
Izboljšujejo delovanje in stabilnost
Piratske različice praviloma nimajo dostopa do teh posodobitev ali pa je ta proces otežen. Pri Microsoftovih produktih, kot je Windows, to pomeni, da ostajate ranljivi za znane varnostne luknje, ki so že bile odpravljene v uradnih posodobitvah.
Adobe Creative Cloud aplikacije so še posebej problematične, saj so trdno povezane s spletnimi storitvami podjetja. Piratske različice pogosto ne morejo dostopati do spletnih funkcij, kot so knjižnice, sinhronizacija nastavitev ali uporaba nekaterih funkcij v oblaku.
3. Tehnična podpora in dokumentacija
Pri legitimnih programih imate dostop do:
Uradne tehnične podpore
Podrobne dokumentacije
Uporabniških forumov s podporo razvijalcev
Uradnih izobraževalnih virov
Z nepooblaščeno kopijo ostajate prepuščeni sami sebi ali neuradnim virom pomoči, ki so lahko nezanesljivi ali zastareli.
4. Funkcionalnost in stabilnost
Piratski programi pogosto delujejo manj zanesljivo:
Nekatere funkcije so lahko onemogočene
Povečana je verjetnost sesutja programa
Zmogljivost je lahko slabša zaradi dodatne kode za zaobitev zaščite
Pri videoigrah je to še posebej očitno, saj piratske različice ne omogočajo igranja v večigralskem načinu, nimajo dostopa do DLC vsebin ali imajo težave s shranjevanjem napredka v igri.
5. Pravne posledice
Uporaba piratske programske opreme pomeni kršenje avtorskih pravic, kar lahko privede do:
Visokih denarnih kazni (v Sloveniji do 5.000 EUR za posameznike)
Pravnih postopkov s strani avtorjev programske opreme
Težav za podjetja, vključno z inšpekcijskimi pregledi
Microsoft je znan po rednih akcijah proti podjetjem, ki uporabljajo nelegalne kopije njihovih programov. Podobne stvari počne tudi Adobe.
Alternativne možnosti za zmanjšanje stroškov
Namesto piratiziranja obstajajo legitimne možnosti za zmanjšanje stroškov:
Izobraževalne licence: študenti in izobraževalne ustanove lahko dostopajo do močno znižanih cen – Microsoft ponuja Office 365 za izobraževanje brezplačno, Adobe pa ponuja popuste do 60%.
Odprtokodne alternative: GIMP namesto Photoshopa, LibreOffice namesto Microsoft Office, Blender namesto plačljivih 3D programov.
Brezplačne različice: številni razvijalci ponujajo brezplačne različice z osnovnimi funkcijami, kot je Autodesk Fusion 360 za hobiste. Preverite, če za svojo dejavnost res potrebujete najzahtevnejši program.
Če imate ukradene programe, sprejmite tudi tveganja
Čeprav je prihranek denarja s piratskimi programi morda mikaven, dolgoročna tveganja in pomanjkljivosti pogosto prevladajo nad začetnimi koristmi. V današnjem digitalnem okolju, kjer so kibernetske grožnje vse bolj sofisticirane, je uporaba legitimne programske opreme pomemben del digitalne higiene in varnosti.
Za posameznike in podjetja piratiziranje programske opreme prinaša ne le pravna tveganja, temveč tudi resna varnostna in operativna tveganja, ki lahko na koncu stanejo veliko več kot originalna licenca.
Maj pripravlja nekaj fantastičnih filmskih naslovov. Gledali bomo (neuradno) zadnjo Misijo nemogoče s Tomom Cruisom in ekipo, novo ero Marvela s Thunderbolti, Disneyjevo težko pričakovano predelavo Lili in žverca, nov vstop v grozljivko Brez povratka in mnoge druge.
Thunderbolti*
Kdaj? 1. maj
Thunderbolti* je prihajajoči film o superherojh, ki temelji na istoimenski ekipi iz Marvelovih stripov. Film je v produkciji Marvel Studios in bo 36. film v MCU. Film sledi skupini nenavadnih, ekscentričnih izobčencev, ki jih vodi Valentina Allegra de Fontaine. Skupaj se podajo na skrivne misije za ameriško vlado, pri čemer se soočajo z izzivi, ki preizkušajo njihovo zvestobo in sposobnost sodelovanja. Film raziskuje dinamiko med liki, ki so bili v preteklosti bodisi zlikovci bodisi antiheroji, zdaj pa so združeni v skupnem cilju.
Marvel Studios’ Thunderbolts* | Final Trailer | In Theaters May 2
Diplodok
Kdaj? 1. maj
Diplodok je radoveden mali dinozaver, ki sanja o veliki pustolovščini in iskanju prijateljev. Na žalost živi v dolgočasnem prazgodovinskem močvirju. Rad bi odkril, kaj se skriva za blatnim jezom, ki obkroža njegov dom. Toda njegovi pretirano zaščitniška starša tega ne dovolita, saj sta zaščitni zid zgradila z razlogom – verjameta, da je njun sin naiven in neodgovoren in ga morata nenehno vleči iz težav. A zgodi se prav nasprotno, Diplodok bo moral reševati svoje starše, ki so izginili v skrivnostnih okoliščinah. Poleg čarovnika in dveh nenavadnih znanstvenikov na poti naleti na fantastična bitja in neverjetne kraje.
Super škratki
Kdaj? 8. maj
Pustolovsko dekle Škrati iz Kölna hrepeni po razburljivejšem življenju, v katerem bi bilo več zabave in vznemirjenja. Za razliko od njenih starejših članov klana, ki si ne želijo nobenih sprememb. Ko Škrati nekega dne sreča Boja, se njeno življenje postavi na glavo. Bo namreč pripada klanu, katerega člani se zabavajo in so veliko naprednejši in uporabljajo visokotehnološke pripomočke za drzne in ne nujno zakonite stvari, zato sta jima na sledi obsedena policistka Lansky in njena mačka Polpetka. Pa lahko Škratijino prijateljstvo z Bojem po več kot 250 letih pripelje do sprave med klanoma škratkov in uresniči njene sanje, da živi kot super škratinja?
Valovanje
Kdaj? 8. maj
Dobitnik oskarja za najboljši animirani film ilm, ki živalim ne vsiljuje človeških lastnosti, temveč jim preprosto pusti, da so, kar so: živali. Mačka je samotarska žival, a ker je njen dom opustošila velika povodenj, poišče zatočišče na čolnu, polnem različnih živalskih vrst… združiti se bo morala z njimi kljub vsem razlikam.
FLOW - Official US Trailer
Brez povratka: Nasledstvo
Kdaj? 15. maj
Brez povratka: Nasledstvo ponovno oživlja priljubljeno franšizo grozljivk, tokrat z osveženim pristopom in poglobljenim ozadjem. Film tokrat raziskuje svet prvih posredovalcev – gasilcev, reševalcev in policistov – ki se soočajo z bizarno smrtjo tistih, ki so “prevarali smrt”. Vrača se ikonični lik William Bludworth (Tony Todd) in njegovo skrivnostno preteklost. Namesto žrtev je tokrat poudarek na tistih, ki prisostvujejo nenavadnim dogodkom.
Final Destination Bloodlines | Official Trailer
Pingvinove lekcije
Kdaj? 15. maj
Zgodba je dobila navdih po resnični zgodbi razočaranega Angleža, ki se je leta 1976 zaposlil v šoli v Argentini. Tom Michell je pričakoval, da ga čaka lahka pot, a je v državi naletel na razdeljen narod in razred neučljivih učencev. Vendar se mu, potem ko reši pingvina z onesnažene plaže, življenje obrne na glavo. Pingvina prinese k pouku, kjer se učenci postopoma učijo, kako se spopadati s spremembami.
Lili in žverca
Kdaj? 22. maj
Igrana adaptacija klasične animirane Disneyjeve družinske pustolovščine iz leta 2002, ki pripoveduje o nenavadnem prijateljstvu med deklico in vesoljskim bitjem.
V osrčju Havajev živi živahna deklica Lili, ki posvoji nenavadnega psa, ki pa je v resnici vesoljski ubežnik po imenu Žverca. Ubežnik je bil ustvarjen za uničevanje in povzroča na otoku pravi kaos. Kljub njegovi nagajivosti ga Lili nauči pomena družine in ‘ohane’ – havajskega koncepta, da nihče ne sme biti zapuščen ali pozabljen. Skupaj se morata soočiti z lovci na glave, galaktičnimi silami in navsezadnje tudi z razlikami med njima, da dokažeta, da lahko tudi najbolj nenavadna bitja najdejo svoj dom.
Lilo & Stitch | Official Trailer | In Theaters May 23
Misija Nemogoče: Zadnje maščevanje
Kdaj? 22. maj
V kinematografe prihaja osmo poglavje ene uspešnih filmskih franšiz v glavni vlogi Toma Cruisea v akcijski pustolovski srhljivki Misija: Nemogoče – Zadnje maščevanje. »Naša življenja so seštevek vseh naših odločitev,« sporoča napovednik.
Mission: Impossible – The Final Reckoning | Official Trailer (2025 Movie) - Tom Cruise
Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili o novih pravilih za vozniška dovoljenja, ki bodo po uradni potrditvi Sveta EU in Evropskega parlamenta morale države članice v štirih letih prenesti v nacionalno zakonodajo.
Ker je prometna varnost še vedno pomemben izziv v Evropskih državah, želi Evropska komisija s spremembami izboljšati varnost udeležencev prometa.
Kaj nas čaka?
Med ključnimi novostmi so:
uvedba digitalnega oz. mobilnega vozniškega dovoljenja,
enotna ureditev začasnega odvzema dovoljenja za hude prometne prekrške ter
obvezen zdravniški pregled pred izdajo prvega dovoljenja.
Evropska komisija pozdravlja dogovor o medsebojnem priznavanju odvzema vozniških pravic. »Začasni odvzem vozniškega dovoljenja bo veljal po vsej Evropski uniji za hude prekrške, kot so prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h, vožnja pod vplivom alkohola ter povzročitev smrti ali hude telesne poškodbe zaradi nepremišljene vožnje,« poudarjajo na Komisiji.
Za portal Žurnal24 so spregovorili tudi strokovnjaki na področju varne vožnje. Med drugim so omenili, da je digitalizacija vozniških dovoljenj deležna široke podpore. V AMZS odločitev pozdravljajo, saj ocenjujejo, da bo glavna oblika vozniškega dovoljenja enotno digitalno oziroma mobilno dovoljenje, ki bo dostopno prek pametnega telefona, ob hkratni možnosti izdaje fizičnega dovoljenja.
Zavod Varna pot pa ob tem opozarja: »Digitalizacija ne sme postavljati v slabši položaj starejših ali tistih, ki ne uporabljajo pametnih telefonov.« Po besedah Roberta Štabe in Tine Klemenčič iz Zavoda Varna pot je pomembno zagotoviti dostopnost za vse.
Glede strožjih pravil pri odvzemu vozniškega dovoljenja, pa so v zavodu povedali: »Na cestah EU letno umre več kot 20.000 ljudi, več kot 110.000 pa se jih hudo telesno poškoduje. Čeprav so pravila in sankcije v državah članicah različni, mora biti osnovno načelo jasno – vozniki, ki so zaradi hudih prekrškov dokazano nevarni, ne smejo imeti pravice, da za volan sedejo kjerkoli znotraj držav članic.«
Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost in direktor inštituta za civilizacijo in kulturo, pa je ob tem poudaril: »Uvedba enotnega digitalnega vozniškega dovoljenja je korak k modernizaciji, a moramo ostati pozorni na izkušnje drugih držav. EU ima višje standarde zaščite posameznika in drugačno raven demokracije, zato previdnost pri uvedbi novih rešitev ni nujno slabost.«
Nova pravila predvidevajo obvezen zdravniški pregled, vključno s pregledom vida in stanja srca in ožilja, pred izdajo prvega vozniškega dovoljenja. Do sedaj se je pri pregledu za vozniški izpit pregledovalo predvsem vid, zdravniki pa so preverili tudi zdravniški karton, da bi izločili bolezni, ki pomembneje vplivajo na vožnjo. Zdravniški pregled bi bil sedaj torej obširnejši. Pri podaljšanju dovoljenja bodo imele države članice možnost uporabiti tudi samooceno zdravstvenega stanja.
V AMZS menijo, da samo samoocena ni sprejemljiva za podaljšanje vozniškega dovoljenja in zagovarjajo pogostejše zdravniške preglede, še posebej v primeru poškodb ali težav z vidom.
Zavod Varna pot opozarja: »Ljudje z zmanjšanimi sposobnostmi pogosto nerealno ocenjujejo svoje zmožnosti, kar predstavlja nevarnost za ostale udeležence v prometu.«
Andrej Brglez pa dodaja, da »je uvedba zdravniških pregledov v skladu s prizadevanji za večjo prometno varnost, a je pomembno vzpostaviti mehanizme, ki bodo učinkovito odkrivali voznike, ki niso sposobni varne vožnje.«
Slovenija bo imela štiri leta časa za prenos sprememb v svojo zakonodajo. AMZS poudarja potrebo po vseživljenjskem učenju voznikov: »Sistematično osveževanje znanja s področja varne udeležbe v prometu je ključno za dolgoročno izboljšanje prometne varnosti.« Predlagajo, da bi vsak voznik na vsakih deset let opravil osvežitveno uro v šoli vožnje, pri čemer stroške izobraževanja predlagajo kriti iz državnih virov, saj bi to dolgoročno zmanjšalo družbene stroške prometnih nesreč.
Zavod Varna pot dodaja, da gre pri spremembah za »odgovornost do vseh, ki so življenje izgubili na naših cestah, in do tistih, ki jih želimo obvarovati pred enako usodo.« Andrej Brglez pa ob tem opozarja na potrebo po manj zapletenih pravnih rešitvah: »Direktive EU nam lahko pomagajo poenostaviti slovenski pravni okvir in povečati učinkovitost ukrepov, če jih bomo pametno prenesli.«
V Avstriji so 16. marca 2019 v mestu Lustenau postavili najvišji kres na svetu, ki je dosegel impresivnih 60,64 metra višine. Konstrukcijo je pripravila skupina Hofstalder Funkenzunft Lustenau, ki vsako leto organizira tradicionalno kresovanje. Ta običaj sega v srednji vek in je še danes pomemben del lokalne kulturne dediščine.
Najvišji kres je imel tekmeca
Postavljanje kresov je v mnogih evropskih državah povezano z različnimi praznovanji, pogosto z obredi, ki simbolizirajo prihod pomladi, očiščenje ali odganjanje zlih duhov. V Avstriji, predvsem na Predarlskem, kjer leži Lustenau, je tradicija »Funkenfeuer« močno zakoreninjena. Veliki leseni stolpi, sestavljeni iz hlodovine, desk in odpadnega lesa, so pravo arhitekturno delo, saj morajo biti stabilni in varni do trenutka, ko jih zaneti ogenj.
Čeprav so v zadnjih letih v različnih državah poskušali preseči ta rekord, uradno ostaja najvišji prav avstrijski kres. Leta 2022 so v mestu Larne na Severnem Irskem zgradili kres, ki naj bi bil visok več kot 202 čevlja (približno 61,5 metra), vendar Guinnessova knjiga rekordov tega dosežka še ni potrdila. Ključna ovira za priznanje je bila odsotnost uradnega sodnika Guinnessove organizacije na dogodku, ki bi moral potrditi izpolnjevanje vseh pravil.
Stroga pravila in zahteve
Guinnessova knjiga rekordov ima stroga pravila za tovrstne dosežke: konstrukcija mora biti v celoti sestavljena iz gorljivega materiala, postavljena mora biti na varen način in v skladu z lokalnimi varnostnimi predpisi. Prav tako mora biti zagotovljena natančna in neodvisna meritev višine pred začetkom sežiga.
Kljub številnim poskusom preseganja avstrijskega rekorda pa uradno najvišji kres na svetu še vedno ostaja tisti iz Lustenaua. Organizatorji tovrstnih dogodkov morajo poleg gradbenih in varnostnih zahtev upoštevati tudi okolijske predpise. Zaradi visokih temperatur in širjenja dima v ozračje se vse pogosteje pojavljajo zahteve za omejevanje velikih kresov ali vsaj za nadzor njihovega vpliva na okolje.
Slovenija se lahko pohvali z izjemnim dosežkom iz leta 2007, ko so v Boštanju postavili kres, visok 43,44 metra. Ta konstrukcija je bila sestavljena iz približno 50 ton lesa in lesnih odpadkov, njena postavitev pa je zahtevala več kot 3.000 delovnih ur.
Kres je bil zgrajen na šesterokotni osnovi, pri gradnji pa so sodelovali številni prostovoljci ter lokalna podjetja, ki so prispevala stroje in gradbeni material. Dogodek je pritegnil med 15.000 in 18.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, kar kaže na veliko priljubljenost takšnih tradicionalnih prireditev.
»Kresovanje je več kot le ogenj – je priložnost za skupnost, da se zbere, ohranja tradicijo in skupaj praznuje prihod novega letnega časa,« je ob dogodku leta 2007 dejal eden od organizatorjev iz Boštanja.
