Rotary klub Ljubljana tudi letos odpira razpis za nagradno štipendijo za mlade

0

Rotary klub Ljubljana je odprl razpis za nagradno štipendijo za nadarjene študente in nadaljuje svojo večdesetletno tradicijo podpore mladim. Z nagradnimi štipendijami želijo spodbuditi študij in raziskovalno delo mladih na priznanih visokošolskih ustanovah doma in v tujini. Svojo prijavo lahko kandidati oddajo do 30. aprila 2025.

Rotary klub Ljubljana je prvo štipendijo podelil leta 1932, svojo tradicijo podeljevanja štipendij pa so nadaljevali tudi po ponovni obuditvi delovanja kluba. Od leta 1991 so tako podelili številne štipendije, ki so nadarjenim študentom omogočile zasledovanje študijskih, kariernih in življenjskih ciljev. Sredstva za Rotary štipendije vsako leto zbirajo v okviru številnih projektov, med njimi je tudi Veliki rotarijski ples. V 35-letni zgodovini so podelili več kot 80 štipendij v skupni višini 210.000 evrov.

»Ponosen sem, da smo ponovno dokazali, kako močna je lahko skupnost, kadar se združi v duhu dobrodelnosti. S pomočjo zbranih sredstev bomo tudi v tem šolskem letu pomagali nadarjenim študentom, da uresničijo svoje sanje. Vabljeni k prijavi na razpis, ki je odprt do konca meseca aprila,« je ob odprtju razpisa poudaril Aaron Marko, predsednik Rotary kluba Ljubljana, in nadarjene študente povabil k prijavi na razpis.

Razpis je odprt do 30. aprila 2025, prejemniki štipendij pa bodo razglašeni do konca maja 2025. Razpisna dokumentacija in pogoji za prijavo so dostopni na povezavi.

Na 35. Velikem rotarijskem plesu so ponovno zbirali sredstva za Rotary nagradno štipendijo
Na 35. Velikem rotarijskem plesu so ponovno zbirali sredstva za Rotary nagradno štipendijo

Priložnost za nadarjene študente

»Podpora Rotary kluba mi ni prinesla le finančne olajšave, temveč tudi občutek zaupanja in spodbude pri uresničevanju mojih ciljev. Hvaležna sem Rotary klubu Ljubljana za podporo in vesela, da sem lahko del tako plemenite zgodbe je poudarila prejemnica Rotary štipendije 2022/2023 Larisa Kotnik, prejemnica številnih visokih nagrad in priznanj, med drugim zlate plakete na mednarodnem tekmovanju za klasično glasbo, danes pa nadaljuje študij prečne flavte na Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu.

Cilj vsakoletnih nagradnih štipendij Rotary kluba Ljubljana je tudi razvijanje kulturnih in prijateljskih odnosov v slovenskem, evropskem in mednarodnem prostoru.

Prejemniki bodo štipendije prejeli junija na svečani podelitvi.

Izjave štipendistov

Larisa Kotnik, prejemnica štipendije 2022:

»Rotary štipendija mi je omogočila pomembno nadgradnjo mojega glasbenega izraza – z njeno pomočjo sem lahko kupila nov ustnik za flavto, kar je bistveno pripomoglo k mojemu nadaljnjemu razvoju. Podpora Rotary kluba mi ni prinesla le finančne olajšave, temveč tudi občutek zaupanja in spodbude pri uresničevanju mojih ciljev.«

»Trenutno nadaljujem študij prečne flavte na Anton Bruckner Privatuniversität v Linzu, kjer se še naprej izpopolnjujem tako na koncertni kot pedagoški smeri. Veselim se novih priložnosti na koncertnih odrih in v poučevanju, predvsem pa upam, da bom lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevala k razvoju mlajših generacij glasbenikov.«

»Hvaležna sem Rotary Klubu Ljubljana za podporo in vesela, da sem lahko del tako plemenite zgodbe.«

Tanja Sonc, prejemnica velike Rotarijeve štipendije 2013:

»Štipendija mi je olajšala življenje, saj sem se takrat na novo preselila v Zürich, življenje v Švici pa ni ravno poceni. Bila sem željna znanja in mednarodnih izkušenj. S finančno pomočjo te štipendije sem si lahko privoščila mojstrske tečaje v tujini (Prussia Cove, Kronberg) ter dodatna izpopolnjevanja poleg študija na Zürcher Hochschule der Künste, ki so pripomogla k mojem nivoju, razvoju in poziciji v Züriškem komornem orkestru.«

»Rotary Klub Ljubljana je prepoznal moj talent in dosežke ter me radodarno podprl, da sem se lahko osredotočila le na svoj študij, brez eksistenčnih problemov. Za to sem iskreno hvaležna.«

Zakaj bo polna luna v aprilu roza barve in kaj to pomeni?

0

Polna luna, ki bo na nebu zasijala sredi aprila, se imenuje roza oziroma rožnata luna, ime pa je dobila po rožnatih cvetovih, ki cvetijo spomladi. Ta luna je znana tudi pod imeni kot so jajčna luna, luna prebujenja, luna lomljenja ledu …

Roza polna luna 2025

Letošnja roza polna luna, bo na nebo vidna v noči iz 12. na 13. aprila, natančneje v nedeljo, 13. aprila ob 2.22 uri.

Leta 2026 bo ta luna nebo osvetlila že 2. aprila.

Velikonočna luna je prva polna luna po 21. marcu in se uporablja za določitev datuma velike noči. V nekaterih letih je velikonočna luna roza polna luna, v drugih pa je to polna luna v marcu (črvasta polna luna). Datumi velikonočne polne lune torej segajo od 21. marca do 18. aprila.

Pink flowers in full bloom with a background of flower bushes and a full moon. Night nature. Night flowers. 3D Rendering.
Foto: Chinnachart Martmoh iz iStock

Izvor imena

Rožnata polna luna v aprilu je dobila ime po divjih rožah rožnate barve, ki cvetijo zgodaj spomladi. Domneva se, da ime izvira iz živo obarvanih rožnatih divjih cvetov floksa oziroma plamenke, ki izvira iz Severne Amerike in pogosto cveti v tem času leta.

Indijanska imena se nanašajo predvsem na spomladansko otoplitev in znake nove rasti, medtem ko se splošna imena v Evropi nanašajo na brstenje in rojstvo pomladi.

Poimenovana je tudi “jajčna luna” (ang. Egg Moon), kar se pogosto navaja kot možen razlog za nastanek sodobnega velikonočnega zajčka, ki odlaga velikonočna jajca.

Phlox- flox flowers with beautiful pink petals
Foto: bermuda cat iz iStock

Ali res poznaš vse oblike demence?

0

Ko govorimo o demenci, večina najprej pomisli na Alzheimerjevo bolezen. A demenca ni ena sama bolezen – gre za skupek simptomov, ki vplivajo na spomin, razmišljanje, orientacijo, govor in druge kognitivne funkcije. Različne oblike demence imajo različne vzroke, potek in simptome, kar pogosto vodi do napačnih predstav in zamud pri postavitvi prave diagnoze.

Najbolje demence definira naslednji opis: »Babica peče štrudelj. Če štrudelj lahko speče s pomočjo recepta ima babica kognitivni upad. Če babica štrudlja ne more speči niti s pomočjo recepta ima babica demenco.«

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, saj predstavlja približno 60–70 % vseh primerov. Gre za nevrodegenerativno bolezen, ki postopno uničuje možganske celice, najprej na področjih, povezanih s spominom in orientacijo. Prvi simptomi so običajno pozabljivost, zmedenost v času in prostoru, težave pri izražanju in razumevanju jezika. Sčasoma bolniki postanejo popolnoma odvisni od tuje pomoči.

Vzrok bolezni ni popolnoma znan, vendar pomembno vlogo igrajo nalaganje beta-amiloidnih plakov in kopičenje proteina tau v možganih. Obstajajo tudi nekateri genetski dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj bolezni. Zdravljenje trenutno temelji predvsem na lajšanju simptomov – na voljo so zdravila, ki začasno izboljšajo delovanje možganov, a bolezni ne ustavijo ali ozdravijo.

Risba človeške glave z možgani, kjer nekdo radira možgane
Foto: Andreus iz iStock

Parkinsonova demenca

Parkinsonova bolezen je primarno znana kot motnja gibanja, vendar lahko pri napredovali obliki bolezni pride tudi do razvoja demence. Približno 50–80 % ljudi s Parkinsonovo boleznijo razvije demenco, običajno nekaj let po začetku motenj gibanja. Ključni simptomi vključujejo upočasnjeno razmišljanje, težave z zbranostjo, halucinacije in zmanjšano sposobnost reševanja problemov.

Parkinsonova demenca se pogosto prekriva z demenco z Lewyjevimi telesci (DLB), saj imata skupne značilnosti, kot so nihanja v kognitivnih sposobnostih in prisotnost halucinacij. Glavna razlika je v časovni osi – če se demenca pojavi hkrati ali zelo kmalu po motnjah gibanja, govorimo o demenci pri Parkinsonovi bolezni. Če pa se demenca razvije pred ali hkrati z gibalnimi simptomi, gre verjetno za DLB.

Frontotemporalna demenca (FTD)

Frontotemporalna demenca prizadene predvsem čelne in senčne režnje možganov, ki so odgovorni za vedenje, osebnost in jezik. Gre za manj pogost tip demence, a je eden najpogostejših pri mlajših odraslih, saj se pogosto pojavi med 45. in 65. letom starosti. Simptomi se razlikujejo glede na to, kateri del možganov je prizadet – lahko gre za vedenjske spremembe (apatija, impulzivnost, izguba empatije) ali težave z jezikom (težave z govorjenjem, razumevanjem, poimenovanjem predmetov).

Zaradi svojih značilnosti FTD pogosto vodi do napačnih diagnoz, saj se bolniki sprva lahko zdijo kot da imajo psihiatrične motnje ali osebnostne spremembe. Zdravljenje je omejeno na podporo in obvladovanje simptomov, saj ni na voljo zdravil, ki bi upočasnila ali zaustavila bolezen. FTD je izredno naporna predvsem za svojce, saj je prva stvar, ki jo opazijo sprememba osebnosti. Bolniki so lahko tudi napadalni, kar predstavlja še dodatni izziv pri njihovi oskrbi.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku je vzrok za demenco
Izpostavljenost onesnaženemu zraku je vzrok za demenco Foto: Tero Vesalainen iz iStock

Alkoholna demenca (Korsakoffov sindrom)

Dolgotrajna in prekomerna uporaba alkohola lahko povzroči trajno okvaro možganov, kar se kaže v t. i. alkoholni demenci. Najbolj znana oblika je Korsakoffov sindrom, ki je povezan s pomanjkanjem vitamina B1 (tiamina), pogosto zaradi slabe prehrane pri ljudeh s kroničnim alkoholizmom.

Simptomi vključujejo hudo izgubo kratkoročnega spomina, konfabulacijo (izmišljanje dogodkov za zapolnitev vrzeli v spominu), zmedenost in težave pri učenju novih informacij. Če se stanje odkrije zgodaj in se nemudoma začne z nadomeščanjem tiamina in abstinenco od alkohola, se lahko nekateri simptomi izboljšajo. Vendar pa pri napredovalih primerih ostane okvara trajna.

Demenca z Lewyjevimi telesci (DLB)

DLB je druga najpogostejša degenerativna demenca po Alzheimerjevi bolezni. Zanjo so značilne halucinacije, nihanja v pozornosti in kogniciji ter parkinsonizem (togost mišic, upočasnjeno gibanje). Bolniki pogosto doživljajo žive sanje, iz katerih se težko prebudijo, in imajo motnje REM spanja.

DLB je pogosto napačno diagnosticirana kot Alzheimerjeva ali Parkinsonova demenca, kar vpliva na zdravljenje. Nekatera zdravila, ki so varna za Alzheimerjevo bolezen, lahko pri DLB povzročijo hude stranske učinke. Pravilna diagnoza je ključna za kakovostno obravnavo bolnika.

senior woman combining jigsaw puzzle for dementia rehabilitation
Foto: LightFieldStudios iz iStock

Vaskularna demenca

Vaskularna demenca nastane zaradi poškodb možganov kot posledice zmanjšane prekrvavitve, pogosto po možganski kapi ali seriji manjših kapi. Zanjo so značilni nenadni upadi kognitivnih sposobnosti, kar jo razlikuje od počasnejšega začetka pri Alzheimerjevi bolezni. Simptomi so lahko raznoliki, odvisno od mesta in obsega možganske poškodbe – vključujejo težave z razmišljanjem, govorom, spominom in gibanjem.

Preventiva ima pri tej obliki ključno vlogo: nadzor krvnega tlaka, sladkorne bolezni, holesterola in opustitev kajenja bistveno zmanjšajo tveganje. Čeprav poškodovanih predelov ni mogoče obnoviti, lahko dobra rehabilitacija in obvladovanje tveganj pomagata ohraniti preostale kognitivne funkcije.

Mešana demenca

S staranjem prebivalstva se povečuje tudi število obolenj, ki jih imajo posamezniki. Do vodi tudi do prekrivajočih se simptomov. Mešana demenca je pogosta predvsem pri starejših in pomeni, da ima bolnik hkrati znake več vrst demenc – najpogosteje gre za kombinacijo Alzheimerjeve bolezni in vaskularne demence. To vodi do kompleksnejšega poteka bolezni in raznolikih simptomov. Zaradi kombiniranih poškodb je pogosto napredovanje hitrejše, zdravljenje pa težje.

Postavitev natančne diagnoze mešane demence je zahtevna, saj se simptomi različnih vrst prekrivajo. V praksi se zdravljenje osredotoča na posamezne simptome in podporo bolniku ter svojcem.

3d illustration of the human brain with alzheimer’s disease - dementia
Foto: Lars Neumann iz iStock

Kako razširjene so demence?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2023 z demenco po svetu živi več kot 55 milijonov ljudi, število pa naj bi se do leta 2050 skoraj potrojilo, kar pomeni več kot 150 milijonov obolelih. V Sloveniji je trenutno ocenjenih približno 34.000 ljudi z demenco, številka pa stalno raste zaradi staranja prebivalstva.

Oskrba oseb z demenco predstavlja enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega in socialnega sistema. Letni stroški oskrbe ljudi z demenco po svetu znašajo več kot 1.3 bilijona ameriških dolarjev, v prihodnjih desetletjih pa bodo ti stroški še naraščali. Vključujejo neposredne zdravstvene stroške, oskrbo v institucijah, pa tudi neplačano delo svojcev, ki pogosto prevzamejo glavno breme nege.

Kar zadeva zdravljenje, popolnega zdravila za demenco še ni. Na voljo so zdravila, ki začasno izboljšajo delovanje možganov pri Alzheimerjevi bolezni (npr. donepezil, rivastigmin), ter podpora pri obvladovanju vedenjskih simptomov pri drugih oblikah demence. V zadnjih letih se razvijajo tudi nove terapije, kot so protitelesa proti beta-amiloidu (npr. lekanemab), vendar so ti pristopi še vedno v zgodnji fazi uporabe, poleg tega pa so pogosto dragi in zahtevajo natančno selekcijo bolnikov. Je pa to področje medicine, ki se spreminja skoraj iz dneva v dan, torej lahko upamo, da bo kakšno zdravilo kmalu na voljo.

Najpomembnejši ukrepi ostajajo zgodnje prepoznavanje simptomov, podpora svojcem, kakovostna oskrba in promocija zdravega načina življenja, ki lahko zmanjša tveganje za razvoj demence – redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, duševna stimulacija in dober nadzor kroničnih bolezni.

Read a calendar therapy exercises used by dementia patients
Foto: Toa55 iz iStock

Znanstveni trik, ki preslepi vse: Bo tudi vas?

0

Ljudje se radi zanašamo na lastne oči, a včasih nas prav te najbolj zavedejo. Ena izmed najbolj znanih optičnih prevar je Amesova soba, iluzija, ki izziva našo predstavo o velikosti, prostoru in perspektivi. Čeprav se zdijo kot zabaven optični trik, iluzije razkrivajo delovanje našega vidnega sistema.

Kako vidimo prostor?

Zaznavanje prostora ni le pasivno sprejemanje svetlobnih dražljajev. Naš vidni sistem stalno interpretira nepopolne informacije o velikosti, oddaljenosti in obliki predmetov, pogosto na podlagi izkušenj, konteksta in pričakovanj. Vizualne iluzije so dragoceno orodje za raziskovanje teh procesov – prav zato, ker razkrijejo, kje in zakaj možgani včasih naredijo napako.

Amesova soba: Prostor, ki ni, kar se zdi

Amesova soba, ki jo je leta 1946 zasnoval ameriški znanstvenik Adelbert Ames Jr., je navzven videti kot običajna pravokotna soba. Ko pa vanjo postavimo dve osebi na nasprotna kota sobe, se zgodi nekaj nepričakovanega: ena oseba se zdi nenavadno velika, druga pa presenetljivo majhna.

V resnici je geometrija sobe popačena. Stene niso pravokotne na tla in strop, ampak nekoliko nagnjene. Poleg tega so tla sobe poševna in oba kota zadnjih sten starazlično oddaljena od opazovalca.

Vendar zaradi monokularnega vida (skozi režo v steni gledamo z enim očesom) in upoštevanja linearne perspektive, se vsa popačenja  v možganih popravijo – in naš vidni sistem jih interpretira kot običajno sobo. Posledično napačno ocenimo oddaljenost oseb in njihovo velikost.

Ames Room (Philip Zimbardo)

 Zakaj naši možgani uporabljajo bližnjice?

Do Amesove iluzije pride zaradi več dejavnikov:

  • Velikostna konstanta: možgani predpostavijo, da se velikost predmetov ne spreminja z oddaljenostjo. Če sta torej dve osebi  enako visoki, a je ena bolj oddaljena, bo zaznana kot nižja.

  • Monokularni vid: ker sobo opazujemo skozi luknjo v steni z enim očesom , izgubimo globinski vid. Za dobro zaznavanje globine potrebujemo obe očesi (binokularni ali stereoskopski vid).

  • Zaznavni kontekst: možgani interpretirajo sobo kot pravokotno, ker tako običajno izgledajo sobe v našem vsakdanjem življenju.

Te zaznavne bližnjice so sicer koristne, saj omogočajo hitro in učinkovito orientacijo v svetu, a ravno zato so tudi dovzetne za manipulacijo.

Kako vem, ali moj stereoskopski vid deluje pravilno?

Obstajajo preprosti načini, s katerimi se lahko preizkusimo in ugotovimo, ali imamo popolnoma funkcionalno globinsko zaznavanje. Za začetek si oglejte spodnjo sliko.

Daisy
Foto: Max2611 on iStock

Zdaj dvignite prst in ga približajte približno 15 centimetrov stran od obraza, pred sliko. Ne da bi premaknili prst, se osredotočite na sliko na zaslonu. Začeli boste videti dve nekoliko prozorni podobi prsta, po eno na vsaki strani slike.

Tudi druge iluzije nas učijo o našem dojemanju sveta

Amesova soba ni osamljen primer. Številne druge iluzije kažejo, kako možgani interpretirajo svet okoli nas – pogosto napačno.

Müller-Lyerjeva iluzija

Dve vertikalni črti enake dolžine imata na koncih puščice, usmerjene navzven in navznoter. Čeprav sta črti enaki, ena deluje daljša. Možgani napačno zaznajo dolžino zaradi procesiranja celotnega konteksta.

Muller-lyerjeva iluzija

Iluzija Hermannove mreže

Na presečiščih bele mreže na črnem ozadju zaznamo sive pike, ki v resnici ne obstajajo.

Iluzija Hermannove mreže

Rubinova vaza (figura-ozadje)

Vidimo bodisi dva obraza, ki se gledata, bodisi vrč – nikoli oboje hkrati. Ta iluzija kaže, kako možgani izbirajo, kaj je figura (glavni objekt) in kaj ozadje, na podlagi pozornosti in konteksta.

Iluzija Rubinoe vaze

Vidim, torej se motim?

Iluzije so dragocena orodja za znanost, saj nam omogočajo, da preučujemo in razumemo, kako deluje ena izmed naših najpomembnejših zaznav – vid. Iluzije razkrivajo, da naša zaznava ni objektiven prikaz resničnosti, temveč interpretacija, ki jo naši možgani ustvarijo na podlagi nepopolnih informacij, izkušenj in konteksta.

V evolucijskem smislu je to večinoma koristno – pomaga nam hitro in učinkovito obvladovati svet. Toda v določenih okoliščinah, ko so dražljaji zasnovani tako, da izkoristijo pomanjkljivosti v naših zaznavnih mehanizmih, nas lahko ta ista interpretacija popolnoma zavede.

Amesova soba je fascinanten primer, kako se lahko naše zaupanje v “videno” sesuje že ob rahli manipulaciji z obliko prostora. In podobno velja za druge iluzije – naj gre za dolžino črt, kontraste ali globinsko zaznavo. Vse skupaj nas spomni na ključno dejstvo: vidimo svet ne takšen, kot je, temveč takšen, kot naši možgani menijo, da je.

Resnica o McDonald’s hrani: Kaj je mit in kaj resnica?

Ste se kdaj vprašali, kaj res jeste v McDonald'su? Ali govorice o ‘umetni hrani' in ‘neznanih sestavinah' držijo? Čas je, da razblinimo najpogostejše mite, ki že leta krožijo – in razkrijemo, kaj se v resnici skriva v njihovih burgerjih, krompirčku in solatah.

Od lokalnih dobaviteljev do presenetljivo naravnih sestavin – pripravite se na dejstva, ki vas bodo morda presenetila. Kaj je notri, res šteje.

Mit: Hrana v McDonald'su je nizke kakovosti

Resnica: V McDonald'su dajejo prednost kakovosti in varnosti sestavin. Na primer, njihovi hlebčki so narejeni iz pšenice najvišje kakovosti, ki jo zagotavljata Austrian Hamburger Bakery in Quality Bakers GmbH. Njihov krompirček je pripravljen iz skrbno izbranega krompirja, pridelanega z uporabo naprednih tehnik za ohranjanje zdravja tal.

Mit: McDonald's ne uporablja lokalnih sestavin

Resnica: Sodelujejo z lokalnimi dobavitelji, kot je podjetje Fragaria, ki nas oskrbuje s svežo zelenjavo, pridelano v skladu s certifikatom GLOBAL G.A.P. V sezoni ponudbo obogatijo s paradižnikom podjetja Lušt iz Prekmurja. Poleg tega restavracije oskrbujejo tudi Perutnina Ptuj s piščančjim mesom in Ljubljanske mlekarne z mlekom za kavne napitke.

Zaposlitev v McDonald'su

 

Mit: Vsa hrana v McDonald'su je predelana in vsebuje konzervanse

Resnica: Goveji zrezki so narejeni iz 100 % govedine brez dodatkov, barvil ali konzervansov ter so pripravljeni na žaru brez dodatne maščobe. Chicken McNuggets so narejeni iz piščančjih prsi najboljše kakovosti.

Mit: McDonald's ne skrbi za trajnost in dobrobit živali

Resnica: Zavezani so trajnostnim praksam in dobrobiti živali. Njihov dobavitelj rib, Espersen A/S, zagotavlja, da so ribe ulovljene zakonito in trajnostno, kar potrjuje certifikat MSC (Marine Stewardship Council). Poleg tega ocvrta jajca prihajajo od kokoši iz proste reje, kar pomeni, da imajo dostop do zunanjih površin.

Mit: Hrana v McDonald'su ni sveža

Resnica: Svežino zagotavljamo z uporabo kakovostnih sestavin in skrbno nadzorovanimi postopki. Na primer, solata je vedno hrustljava zaradi hitrega transporta in vzdrževanja optimalne temperature.

Mit: McDonald's ne upošteva higienskih standardov

Resnica: Varnost in higiena sta naši prioriteti,« sporočajo iz McDonald'sa. Redno izvajajo protokole čiščenja opreme in prostorov ter imajo uveden HACCP sistem za zagotavljanje varnosti hrane.

V McDonald'su so zavezani k transparentnosti in kakovosti. Zato so v okviru kampanje »Kaj je notri, šteje« gostom v preteklosti omogočili vpogled v njihove kuhinje, da se sami prepričajo o svežini sestavin in visokih standardih priprave hrane.

Tura brez cenzure z Bitom

Minecraft, kako je komaj film postal filmski hit?

0

Minecraft je završal v kina. Trendovska igrica je postala film, ki že med ogledom ustvarja nove trende. Jasno je, da gre za film, ki je namenjen določeni publiki, vsem preostalim pa se smeji v brk.

Minecraft, neizogibna uspešnica, ki ni kvaliteten film

Skoraj petnajst let je filmski svet potreboval, da je v kina poslal predelavo ene najbolj uspešnih videoiger v zgodovini. Načrti so se začeli že leta 2014, nato pa je projekt stagniral na različnih stopnjah dokončanosti in končno ugledal luč sveta z napovednikom, ki ni navdušil. Film je režiral Jared Hess, ki ga poznamo predvsem po dvajset let starih filmih Napoleon Dynamite in Nacho Libre. Uvodni prizori filma nam pokažejo kar pet scenaristov, kar je skupaj z dolgim seznamom producentov posledica številnih preobrazb, skozi katere je šel film.

Pred meseci se je zdelo, da bo film v najboljšem primeru spominjal na moderno različico Jumanjija, kjer sta novejša naslove v blagajne prinesla po približno 900 milijonov. Glede na zaslužek se bi znal Minecraft temu približati in poskrbeti za velik hit, še posebej s predpostavko, da naj bi bil proračun filma postavljen pri 150 milijonih.

Razočaran nad svojim življenjem se Steve (Jack Black) odpravi v rudnik, kjer želi uresničiti svoje življenjske sanje, da bi postal rudar. Tam odkrije prehod v magični Čezsvet ali Overworld, kjer leta in leta ustvarja svoj raj. Ko naleti na zlikovko Malgošo, Steve svojemu psu Denisu naroči naj skrije kristal, ki odpira portal, pod njegovo posteljo v resničnem svetu. Več let kasneje kristal odkrije naključna skupina znancev v malem mestu Chuglass. Ekipo sestavljajo nekdanji prvak videoiger Garret ‘Smetar' Garrison (Jason Momoa), brat in sestra Henry (Sebastian Hansen) in Natalie (Emma Myers) ter njuna nepremičninska agentka Dawn (Danielle Brooks). Znajdejo se v Čezsvetu, kjer morajo za svojo vrnitev domov najti še en kristal, pri tem pa jim bo v pomoč tudi Steve.

Minecraft, igralska zasedba

Neizviren film, ki je zabaven na prestopno leto

Minecraft načeloma odkljuka osnovne prvine filma. Posneli so ga in predvaja se. Izven teh okvirov je gledalce preprosto treba ločiti na dva tabora: tiste, ki Minecrafta ne poznajo in tiste, ki ga obožujejo oziroma mlajšo publiko, če smo povsem iskreni. Po eni strani film preprosto ni dober, po drugi strani pa je očitno, da navdušuje (mlajše) ljubitelje videoigre, pri čemur je treba dodati, da se trudi čimbolj zvesto predstaviti osnovo igre. Kljub temu ne gre mimo dejstva, da se nas je večina z dotično videoigro srečala tako in drugače, kar pa ne pomeni, da gre to v dobro filmu in njegovi izpeljavi. Svet oziroma Čezsvet je sicer dobro predstavljen, z dobro mero poudarka na razlagi njegovega delovanja in pravil. Žal pa je to redka prednost sicer zelo povprečnega filma.

Jack Black v filmu Minecraft

Z neizvirno vlogo Jacka Blacka, ki že mnoga leta ne igra drugega kot samega sebe, in pozabljivimi liki, je film v tem segmentu na ravni Borderlands, Emoji film in Rdeči. Reference in sekvence, ki so povezane s tanko nitko zgodbe ne ustvarjajo filma. Če film gledamo tako, mu delamo uslugo, ker ga opisujemo z besedo ‘film'. Če pa obožujemo Jacka Blacka, Jasona Momoo in celo Jennifer Coolidge, bomo v filmu dejansko uživali, saj je s tega vidika ustvarjena zanimiva in nedolgočasna ekipa. V nasprotnem primeru gre za dvourno mučenje v dvorani, ki bo najverjetneje polna ploskajoče in glasne publike.

Premočan IP, da ne bi bil uspeh

Minecraft je brez dvoma filmski hit. Škodo je zaznati v dejstvu, da film ponovno rabi človeške like, ko so ti najslabši del zgodbe in razlog, da jo povlečejo s seboj po lestvici kvalitete. S površnim scenarijem pa je Minecraft več kot očitno megalomansko ime, ki je v (slovenska) kina pripeljajo številno množico gledalcev, kar je vedno lepo videti – če se le obnašajo lepo. Moč IP-jev je neznanska, še posebej, če gre za tak sloves. Izven tega? Povsem možno, da gre za film, ki bi ga spisala umetna inteligenca.

Minecraft

Nežna rutina za čutno pomlad

0

parSpomladi se prebudijo ne le rože in ptice, temveč tudi naš notranji občutek lahkotnosti, vitalnosti in želje po prenovi. To je pravi trenutek, da se ob vsakodnevnih obveznostih spomnimo tudi na nežno nego tistih delov telesa, ki jih pogosto zapostavimo – a so ključni za naše udobje, samozavest in tudi bližino v intimnih odnosih. Intimna nega ni več le domena osnovne higiene, temveč postaja del celostnega pristopa k zdravju in dobremu počutju. Z nekaj premišljenimi izbirami lahko vsakodnevna rutina postane majhen ritual za večjo sproščenost, nežnost in povezovanje – tako s samim seboj kot s partnerjem.

Celovita skrb za intimno zdravje – ključ do udobja in samozavesti

ula intimna penaIntimna nega je bistven del splošnega dobrega počutja vsake ženske. Za ohranjanje zdravega ravnovesja intimnega predela je pomembno izbirati nežne izdelke, ki podpirajo naravne obrambne mehanizme kože in sluznice. Pri tem igra ključno vlogo tudi občutek svežine, ki nam omogoča večje udobje in samozavest.

 

Pri vsakodnevni intimni negi je priporočljivo uporabljati blage izdelke, ki spoštujejo naravni pH. Nežna intimna pena Natura Femina je idealna izbira, saj očisti brez draženja in poskrbi za dolgotrajno svežino. Njena nežna formula omogoča uporabo za oba spola ter tako lahko postane del sproščujočega in povezovalnega rituala v dvoje. Nežna nega kože namreč prispeva k boljšemu počutju ter poveča občutek sproščenosti in bližine.

Vpliv intimne nege na spolnost

lubeSkrb za intimno nego ni le del vsakodnevne higiene, temveč lahko pomembno prispeva tudi k večjemu užitku in samozavesti v spolnosti. Svežina in pravilno vlaženje sta ključna za udobje in prijetne intimne trenutke.S toplejšimi dnevi se prebuja tudi naša senzualnost, zato je za toplejše pomladne dni idealna izbira intimni gel LUBE s probiotiki, ki

  • pomaga vzdrževati zdravo vaginalno mikrofloro,
  • zagotavlja dolgotrajno vlaženje,
  • ne pušča madežev in ne povzroča lepljivega občutka,
  • je združljiv s kondomi in drugimi pripomočki,
  • podpira naravno zaščito kože in sluznice.

lubeNežen in vlažilen gel LUBE s probiotiki je popolna izbira za ženske, ki skrbijo za svojo intimno nego z izdelki, ki podpirajo naravne obrambne mehanizme kože in sluznice intimnega predela. Z njegovo uporabo poskrbijo za varnost in večje ugodje v intimi. Pravilna izbira intimne nege lahko pomembno vpliva na kakovost spolnega življenja ter poveča občutek samozavesti in užitka.

Kako poskrbeti za zdravo vaginalno mikrofloro?

hlačke

Zdravje vaginalne mikroflore ima ključno vlogo pri splošnem dobrem počutju in preprečevanju težav, kot so vnetja, srbenje ali okužbe. Zato je pomembno, da izbiramo izdelke, ki podpirajo naravno ravnovesje, in hkrati upoštevamo zdrave vsakodnevne navade:

  • Uporabljajte blage izdelke za intimno nego, ki ne porušijo naravnega pH – izogibajte se agresivnim milom in prekomernemu umivanju, saj lahko poruši naravno ravnovesje bakterij v nožnici.
  • Izbira kakovostnega perila – naravni materiali, kot je bombaž, omogočajo dihanje kože, sintetični materiali pa lahko povzročajo draženje.
  • Uravnotežena prehrana – probiotiki, ki jih najdemo v jogurtih, kislem zelju in fermentiranih izdelkih, pomagajo pri ohranjanju zdrave mikroflore.
  • Zdrav življenjski slog – redna telesna aktivnost, dovolj tekočine in obvladovanje stresa pozitivno vplivajo na naš organizem.

Zdravje črevesne mikroflore je tesno povezano z vaginalnim ravnovesjem, zato je uživanje fermentiranih izdelkov, kot so jogurt, kislo zelje in kefir, izjemno koristno. Uravnotežena prehrana, bogata s probiotiki, lahko pomaga ohranjati zdravo mikrofloro in preprečuje težave, kot so glivična vnetja in neprijetni vonji.

Zakaj so probiotiki ključni za intimno ravnovesje?

Ko govorimo o dobrem počutju tam spodaj, pogosto najprej pomislimo na higieno – a prava zvezda intimnega zdravja so pravzaprav probiotiki. Ti “prijazni” mikroorganizmi, še posebej bakterije iz rodu Lactobacillus, skrbijo za ustrezno kislost v nožnici, kar preprečuje, da bi se razrasli neželeni mikrobi, ki povzročajo okužbe, srbenje in neprijeten občutek.

jogurtProbiotiki ne delujejo le lokalno – vplivajo tudi na naš imunski sistem in splošno počutje. A kljub vsem tem super močem jih še vedno prepogosto spregledamo. Neravnovesje vaginalne mikroflore se lahko hitro pokaže v obliki nelagodja ali vnetij, zato je smiselno, da postanejo del naše redne rutine – bodisi v prehrani ali z uporabo izdelkov, ki jih vsebujejo.

Pomladna svežina za vaša čutna intimna doživetja

Pomlad je kot ustvarjena za nežne spremembe – tudi na področju intime. Z malo več pozornosti in skrbno izbranimi izdelki lahko svojemu telesu omogočimo, da zadiha in zaživi v vsej svoji naravni moči. Intimna nega je priložnost, da se še bolj povežemo s sabo, negujemo svojo senzualnost in ustvarimo prostor za še bolj iskrene, sproščene trenutke z našim partnerjem. Naj bo ta sezona lahkotnosti tudi sezona, v kateri se odločimo, da si zaslužimo najboljšo nego – zase, za svoje telo in za svoje zadovoljstvo.

Andrejo Košir so navdušile te slušalke

0

Na trgu brezžičnih slušalk je izbira precej pestra, a le redke resnično izstopajo. Huawei FreeArc so eden tistih modelov, ki združujejo vrhunsko tehnologijo, udobje in brezhibno uporabniško izkušnjo. Preizkusila jih je tudi Andreja Košir in jih kaj hitro vključila v svoj vsakdan – od jutranjih rutin pa vse do večerne sprostitve, in tudi med svoje »na glavo obrnjene« treninge.

Prvi vtis Andreje ob uporabi Huawei FreeArc slušalk je, kot pravi sama, »vrhunski«, sploh njihova lahkotnost in udobje – inovativna zasnova namreč omogoča dolgotrajno nošenje brez neprijetnih pritiskov na ušesa, kar je idealno za tiste, ki slušalke uporabljajo več ur dnevno. Nadvse navdušena je bila nad obliko in dizajnom slušalk, saj so zunajušesne, kar pomeni, da jih ni treba namestiti globoko v uho. Vseeno nudijo popolno zanesljivost, se oprimejo in prilagodijo ušesni školjki, zato si lahko ob še tako intenzivnem, na glavo obrnjenem treningu, brez skrbi. Še posebej pa je Andrejo presenetila kakovost zvoka slušalk, pri katerih zvok ostane bogat in čist, čeprav ti ne zaprejo ušesnega kanala.

Vsestranskost in praktičnost sta nova sinonima

Andreja najraje nosi slušalke v avtu, ko se pogovarja po telefonu, saj učinkovito zmanjšajo hrup iz okolice, a vseeno omogočijo, da sliši promet in ostale pomembne zvoke (varnost na prvem mestu!). Tako ostane osredotočena na vožnjo in medtem uživa v kristalno čistem zvoku pogovora. Pogosto jih nosi tudi med nakupovanjem, hojo po mestu, uživanjem na kavču, treningom, pa tudi med kuhanjem, kjer pravi, da so nepogrešljive. Najbolj pomembno ji je, da se slušalke prilagodijo njenemu življenjskemu slogu, ne glede na to, kje se nahaja – v kaosu opravkov ali v udobju doma.

Največji prednosti teh slušalk sta po njenem mnjenju njihova brezžična zasnova in pa ergonomska oblika, zato jih lahko uporablja brez motečega stalnega popravljanja in vstavljanja v uho, tudi pri daljšem nošenju, kar ji pride še posebej prav v dnevih, ko ima veliko opravkov.

Prav tako pa Andreja nadvse ceni prostoročno upravljanje, ki ji omogoča, da sprejema klice, posluša glasbo in podcaste, brez da bi morala stalno brskati za telefonom. Tehnologija za aktivno zmanjševanje šumov ji je precej olajšala delo in klice, saj se tako lahko osredotoči na pogovore ali naloge, ne glede na okoliški hrup. Več kot odlična življenjska doba baterije ji omogoča, da uporabe slušalk ne omejuje le na službene obveznosti, temveč z njimi brez skrbi uživa skozi ves dan.

Popolne za vadbo in gibanje

Andreji največ pomeni, da je slušalke ne ovirajo med vadbo, saj si v času vadbe želi biti popolnoma osredotočena na svoje gibanje in energijo, brez kakršnih koli motenj. Odlično so se izkazale tako med poskakovanjem okrog boksarske vreče, kot tudi pri stoji na glavi, saj njihova egonomska oblika poskrbi, da zanesljivo ostanejo na svojem mestu, Andreja pa ostane fokusirana in motivirana čez celoten trening. Zanjo so Huawei FreeArc slušalke popolna kombinacija udobja, stabilnosti in vrhunske kakovosti zvoka, ki jo spremljajo pri vsakem treningu, ne glede na njegovo intenzivnost.

Huawei FreeArc kot popoln odklop od sveta

Če bi imela eno uro samo zase, z zaprtimi očmi in Huawei FreeArc slušalkami na ušesih, bi Andreja poslušala nekaj, kar jo popolnoma sprosti in odpelje v drug svet, kot na primer frekvence glasbe za sprostitev in instrumentalno glasbo, podcaste o osebni rasti in avdio knjigo, za katero prej ni imela časa.

»FreeArc slušalke so pri tem popoln sopotnik«

Če bi morala izbirati med treningom v zaprtem prostoru ali na prostem, bi Andreja raje izbrala občutek svobode in povezanost z naravo. Svež zrak, sonce in prostor za gibanje ji pomagajo, da se popolnoma sprosti in osredotoči na vadbo. Pravi, da so FreeArc slušalke popoln sopotnik, saj na prostem uživa v svoji najljubši glasbi in podcastih, ne da bi jo pri tem motil veter ali drugi zunanji zvoki.

Udobne, vsestranske in zmogljive

Huawei FreeArc slušalke so postale Andrejin nepogrešljiv spremljevalec v vseh trenutkih dneva. Ne glede na to, ali jih uporablja za delo, šport ali sprostitev, so se izkazale kot odlična izbira, ki združuje vrhunsko tehnologijo, udobje in praktičnost.

Če iščeš brezžične slušalke, ki nudijo svobodo gibanja, vrhunski zvok in maksimalno udobje, so Huawei FreeArc prava izbira tudi zate!

Zakaj so posamezniki iste starosti videti mlajši ali starejši?

0

Vsi poznamo nekoga, ki kljub enaki starosti izgleda mlajše od svojih vrstnikov. Kaj je njegova skrivnost? Znanstveniki z Univerze v Osaki na Japonskem so morda odkrili način za merjenje teh razlik. Z uporabo umetne inteligence in analize hormonskih (steroidnih) presnovnih poti so razvili nov sistem za ocenjevanje biološke starosti.

Preboj v analizi staranja

Nova metoda potrebuje le pet kapljic krvi, da analizira 22 ključnih steroidov in njihove medsebojne vplive. Raziskava, objavljena v prestižni reviji Science Advances, predstavlja velik korak naprej v personaliziranem upravljanju zdravja. Ta preboj bi lahko omogočil zgodnejše odkrivanje tveganj, povezanih s staranjem, in prilagojene zdravstvene ukrepe.

Razumevanje biološkega staranja

Staranje ni odvisno le od dejanskih let, temveč nanj vplivajo genetika, življenjski slog in okoljski dejavniki. Doslej so metode ocenjevanja biološke starosti temeljile na splošnih biomarkerjih, kot so metilacija DNK in ravni beljakovin, vendar te metode pogosto spregledajo kompleksne hormonske mreže, ki uravnavajo telesno ravnovesje.

»Naše telo se za vzdrževanje homeostaze zanaša na hormone, zato smo se vprašali, zakaj jih ne bi uporabili kot ključne pokazatelje staranja?« pojasnjuje dr. Qiuyi Wang, soavtor študije. Raziskovalna skupina se je osredotočila na steroidne hormone, ki imajo pomembno vlogo pri presnovi, imunskem sistemu in odzivu na stres.

Upset older mother in law and adult daughter sit back to back not talking after fight disagreement, two stubborn old young women ignoring avoiding each other sad by argument, family conflict concept
Foto: fizkes on iStock

Umetna inteligenca kot orodje za merjenje staranja

Znanstveniki so razvili globoko nevronsko mrežo (DNN), ki upošteva poti steroidnega metabolizma. Gre za prvi model umetne inteligence, ki eksplicitno upošteva interakcije med različnimi steroidnimi molekulami. Namesto da bi se osredotočil na absolutne ravni steroidov, model analizira razmerja med njimi, kar omogoča bolj natančno in prilagojeno oceno biološke starosti.

»Naš pristop zmanjšuje motnje, ki jih povzročajo razlike v posameznih ravneh steroidov, in modelu omogoča, da prepozna pomembne vzorce,« pravi dr. Zi Wang, soavtor in vodilni raziskovalec. Model je bil usposobljen na vzorcih krvi več sto posameznikov in je pokazal, da se razlike v biološki starosti s staranjem povečujejo, podobno kot reka, ki se s tokom širi.

Ugotovitve in pomen raziskave

Ena najzanimivejših ugotovitev raziskave se nanaša na hormon kortizol, ki je pogosto povezan s stresom. Raziskovalci so ugotovili, da se pri podvojitvi ravni kortizola biološka starost poveča za približno 1,5-krat. To pomeni, da lahko kronični stres biokemično pospeši proces staranja, kar dodatno poudarja pomen obvladovanja stresa za dolgoročno zdravje.

»O stresu pogosto govorimo na splošno, a naše ugotovitve ponujajo konkretne dokaze, da ima merljiv vpliv na biološko staranje,« pravi profesor Toshifumi Takao, eden od vodilnih avtorjev študije in strokovnjak za analitsko kemijo ter masno spektrometrijo.

Raziskovalci verjamejo, da bi lahko ta model umetne inteligence omogočil boljše spremljanje zdravstvenega stanja posameznikov. Možne bodo zgodnje diagnoze bolezni, prilagojeni programi dobrega počutja in celo personalizirana priporočila za upočasnitev staranja.

Prihodnost raziskav staranja

Kljub velikemu napredku avtorji študije poudarjajo, da je biološko staranje zapleten proces, ki ga določajo številni dejavniki poleg hormonov. »To je le začetek,« pravi dr. Zi Wang. »S širjenjem našega nabora podatkov in vključevanjem dodatnih bioloških markerjev upamo, da bomo model še izboljšali in razkrili globlje vpoglede v mehanizme staranja.«

S hitrim napredkom umetne inteligence in biomedicinskih raziskav postajajo sanje o natančnem merjenju in celo upočasnjevanju biološkega staranja vse bolj resnične. Za zdaj pa možnost ocenjevanja hitrosti staranja s preprostim krvnim testom pomeni preboj v preventivni zdravstveni oskrbi.

Invincible: Brutalnost ali genialnost superherojskega žanra

0

Kaj se zgodi, če piscu Živih mrtvecev zaupamo zgodbo o superjunakih? Dobimo serijo Invincible oziroma Nepremagljiv, ki jo spremljamo že od leta 2021. Robert Kirkman je kot avtor stripa tudi ustvarjalec serije, kar za slednjo pomeni najmanj zvestobo predlogi. Za serijo sicer stojita producenta Seth Rogen in Evan Goldberg, ki nalogo opravljata pri seriji The Boys.

Prav s to so jo nepoznavalci stripa hitro povezali, saj je Amazonova serije The Boys v žanr superjunakov prinesla krvavo nasilje, grotesknost, šok in temačnost. Ko je Invincible s prvo sezono v svet (zahodne) animacije vnesla spektakularno šokantnost in se z zadnjimi prizori prikradla v svet memefikacije, so se začeli ustvarjalci zavedati svojih prednosti in pomanjkljivosti.

Invincible: Serija o fantu, ki postane superjunak

V seriji spremljamo najstnika Marka Graysona (Steven Yeun) in njegovo preobrazbo v superjunaka pod vodstvom očeta Nolana Graysona / Omni-Mana (J.K. Simmons), najmočnejšega superjunaka na planetu. Kmalu po svojem sedemnajstem rojstnem dnevu začne Mark razvijati lastne moči in se jih uči obvladati s pomočjo svojega očeta, za katerega se izkaže, da ni tako junaški, kot je mislil, saj skriva temno skrivnost. Ta začne počasi plavati na površje, ko se zoperstavi članom največje ekipe superjunakov na svetu, Varuhom.

Da v celoti zaobjamemo, kar serijo ločuje od drugih, je treba za trenutek pogledati na seznam igralske zasedbe oziroma seznam posojevalcev glasu. V seriji nastopajo Steven Yeun, J.K. Simmons, Sandra Oh, Walton Goggins, Gillian Jacobs, Zazie Beetz, Jason Mantzoukas, Mark Hamill, Sterling K. Brown, Cliff Curtis, Peter Cullen, Seth Rogen, Jeffrey Dean Morgan, Simu Liu, Jon Hamm, Djimon Hounsou, Jacob Tremblay, Ella Purnell, Xolo Maridueña, Bruce Campbell, Aaron Paul, Kate Mara in mnogi drugi.

Če je bog vsemogočen, ne more biti samo dober

Invincible je serija, kjer se supermogočna bitja ne ponašajo s čisto moralo junakov zlate dobe. Krvavijo, lomijo in ubijajo. In včasih, jim je mar. Serija odstranjuje tančico tradicionalnega junaštva in razkriva nekaj bolj surovega, bolj človeškega: božansko silo, zavito v čisto protislovje. Bolj kot The Boys se sprašuje z vprašanjem, ki Zacku Snyderju v filmski ideji ni dalo miru: kaj, če bi Superman izgubil svojo človeškost?

»Zdaj vemo, da demoni ne pridejo iz peklenskih globin pod nami, temveč iz neba,« je eden od citatov, ki Snyderjevo idejo predstavi v najboljši mogoči luči. Preiskuje filozofsko idejo tega, da bi bilo nepremagljivo bitje, ki je namenjeno obrambi človeštva, prepričano v nasprotno smer in postalo uničevalec svetov.

Mark (Invincible) in bistveno bolj njegov oče Omni-Man, uteleša paradoks angela in hudiča v eni koži. Je rešitelj, ki uničuje, in zaščitnik, sposoben večnih dobrih dejanj, a zasenčen s pošastnimi dejanji. Njuna moč je božja. Toda serija se, kot številne pred njo, ukvarja z dobronamerno močjo boga. Meja med odrešitvijo in uničenjem postane tanka. In v tem je genialnost, in nelagodje, serije.

Mark Grayson
Mark Grayson Foto: on imdb

In če je bog samo dober, ne more biti vsemogočen

Večno vprašanje sedme umetnosti je, koliko nasilja je preveč nasilja. V animirani seriji je nasilje oz. pretepi junakov spektakel, četudi še tako brutalen. To je cena energije, ki jo potroši Mark v bitkah proti zlikovcem. Ne gre samo za scenaristično pot, ki jo njegova psiha prehodi po vsakem dvoboju, saj posledice vidimo tudi na njegovem telesu. Ko letijo pesti, se serija sprašuje: Kaj pomeni biti dober, ko lahko v trenutku zravnaš mesto? Kaj ti pomeni življenje, če živiš večno? Kako ohraniti sebe, če ti je na voljo vse in ti nihče ne more nasprotovati?

V osnovi je Invincible strašljiva serija zaradi dveh jasnih razlogov. Osrednji liki imajo (večinoma) srca na pravem mestu, vsaj na začetku. Mark želi pomagati ljudem. Eva želi zgraditi boljši svet. Tudi Omni-Manova izkrivljena logika je zakoreninjena v prepričanju, da njegova dejanja služijo večjemu dobremu. Niso zlobneži v tradicionalnem smislu, ampak zato, ker moč kvari tudi najplemenitejše namere. In ko padejo, se to zgodi z gorečimi mesti in zdrobljenimi lobanjami. Serija ima možnost tega, da pokaže dobroto ne kot odsotnost nasilja temveč njegovo zadržanje. Po drugi strani pa ima serija zaradi tega veliko prednost, kjer se po dolgem času gledalci superjunaških izdelkov ponovno bojimo za vse like.

V žanru, ki je preplavljen z nepremagljivimi junaki, se Invincible sprašuje: Kaj, če biti super manj pomeni moč in bolj to, ker nočeš postati to, da te ne more ustaviti nihče.

Omni Man
Foto: on imdb

Cena hitrosti: Ko hitrejše sezone ogrožajo dušo animacije

V dobi pretočništva hočejo oboževalci več in to hočejo zdaj. Toda pri animiranih serijah, kot je Invincible, imajo pohitrene sezone pogosto visoke stroške. Ne samo v finančnem smislu, temveč razcepljenih segmentih časa, skrbi in umetnosti, ki dajejo seriji njeno čustveno in vizualno moč.

Ko je Invincible s prvo sezono eksplodiral med množico, ni izstopal le po svoji brutalnosti pripovedke, temveč tudi po svojem izgledu. Serija je bila stilizirana, a ekspresivna, čista, a visceralna. Z animacijo, ki je lahko v nekaj sekundah prešla iz tihega vpogleda v življenje likov, ki spominja na dodelano zahodno animacijo (Family Guy, Simpsonovi …), v planetarno uničenje, ki si upa pogledati na vzhod (Demon Slayer). Ko pa pričakovanja hitrejših urnikov narastejo, še posebej zaradi koronsko dolgega čakanja med 1. in 2. sezono, se začnejo kazati razpoke.

Ekipa superjunakov
Foto: on imdb

Animacija ni samo hitro risanje, temveč to kar vsaka ilustracija predstavlja. Vsak udarec s pestjo, vsaka solza, vsak pomežik zahtevajo svoj čas. Prerežimo ta čas na pol in duša serije postane zamegljena. Gibi izgubijo nianso, obrazi se sploščijo, ozadja se zdijo statična. In nenadoma svet serije, ki se je nekoč zdel preživet in živ, začne delovati mehanično.

Studii so pod pritiskom, da izkoristijo navdušenje in kujejo železo dokler je vroče. Oboževalci želijo več sezon in to čimprej, glave studiev pa jim želijo ustreči. In v tem mletju mlinskih kamnov se nahajajo tisti, ki serijo ustvarjajo.

Številni animatorji v industriji so že spregovorili o izgorelosti, krčnih urnikih in čustvenem davku »požiranja vsebine«. Na srečo so oboževalci to začeli opažati. Nenazadnje je odličen primer potrpežljivosti Arcane. Prizori, ki so nekoč tekli s težo in gravitacijo, se zdijo v tretji sezoni Invincibla prehitri in ne slabi, a nikakor primerljivi s predhodnima sezonama. Vse to zaradi pomanjkanja časa. Enako je s scenarijem in dialogom, ki je večino druge sezone namigoval na to, da je ena pohitrena, da imajo več časa za naslednjo. Če gre verjeti dejstvu, da bo Invincible sestavljen iz sedmih do devetih sezon, je treba poslati jasno sporočilo, da se ne mudi. Ne glede na željo po tem, koliko epizod bi želeli videti. Prav to je tudi eno od sporočil serije skozi Markov lik – potrpežljivost.

Ko Invincible uspeva v tem kontrastu oziroma mu je to omogočeno in ima prostor za dihanje, je fantastičen izdelek. Saj veste, ko umetnost hiti, se žrtvuje duša.

Hitrejše sezone morda res nahranijo algoritem, vendar odlična animacija potrebuje več kot samo to, potrebuje skrb. In če želi Invincible ostati resnično nepremagljiv, morajo Amazon in studii, zaščititi prav tiste ljudi, ki oživljajo njegov svet. V nasprotnem primeru tvegajo, da bodo imeli serijo, ki je še vedno glasna, še vedno krvava, a ne več živa.

Invincible – Official Trailer | Prime Video