Meči so skozi zgodovino predstavljali več kot le orožje; bili so simboli moči, časti in prestiža. Meče so uporabljali v vseh zgodovinskih obdobjih in le ti še danes burijo zanimanje. Večino mečev srečujemo v muzejih, nekateri zbiratelji pa se vseeno odločajo za nakup teh smrtonosnih predmetov, da bi jih dodali v lastno zbirko. Ti dragoceni zbirateljski predmeti na dražbah dosegajo vrtoglave cene.
Meč Qianlong Imperial Hunting Knife – 7,7 milijona dolarjev
Ta izjemen kitajski meč iz 18. stoletja, znan kot lovski nož cesarja Qianlonga, je eden najdražjih mečev vseh časov. Leta 2008 je bil prodan na dražbi Sotheby’s v Hongkongu za 7,7 milijona dolarjev. Izdelan je iz najkakovostnejših materialov, vključno z zlatom in žadom, njegova ročica pa je okrašena z zapletenimi vzorci kitajske simbolike.
Meč ni bil zgolj orožje, temveč prestižni statusni simbol, ki ga je uporabljal cesar Qianlong. Njegova neverjetna ohranjenost in zgodovinski pomen sta bila ključna razloga za njegovo visoko vrednost. S svojo izjemno detajlno izdelavo in unikatnim dizajnom je eden najbolj cenjenih predmetov kitajske vojaške zgodovine.
Napoleonov meč iz bitke pri Marengu – 6,5 milijona dolarjev
Leta 2007 je bil na dražbi prodan meč, ki ga je nosil Napoleon Bonaparte med bitko pri Marengu leta 1800. Ta meč je bil prodan za 6,5 milijona dolarjev. Gre za izjemno redek kos zgodovine, saj je bil v lasti Napoleonove družine več kot 200 let.
Meč je okrašen z zlatom in ima elegantno obliko, značilno za francosko orožje tistega časa. Njegova visoka cena odraža tako zgodovinski pomen kot tudi izjemno obrtniško izdelavo. Kot eden od predmetov, ki jih je osebno uporabljal Napoleon, ima neprecenljivo vrednost za zgodovinske navdušence in muzeje.
Meč Honjo Masamune – neprecenljiv (pogrešan)
Honjo Masamune je eden najlegendarnejših japonskih mečev, ki ga je izdelal mojster kovač Masamune v 13. stoletju. Ta meč je bil stoletja simbol šogunata Tokugawa in velja za neprecenljiv kos zgodovine. Po drugi svetovni vojni je izginil in njegovo trenutno stanje ter lokacija ostajata neznana.
Obstajajo različne teorije o tem, kam je meč izginil. Ena teorija trdi, da so ga ameriški vojaki po vojni zasegli kot del predanega japonskega orožja in da je bil morda odpeljan v ZDA, kjer se še danes nahaja v zasebni zbirki. Druga teorija navaja, da je bil meč prodan na črnem trgu in se morda nahaja v lasti skrivnega zbiratelja. Nekateri celo špekulirajo, da je bil uničen, kar bi pomenilo nepopravljivo izgubo za svetovno kulturno dediščino.
Če bi se Honjo Masamune danes pojavil na dražbi, bi njegova cena verjetno presegla vse doslej prodane meče. Masamune je bil eden najvplivnejših japonskih kovačev, znan po tehnikah zlaganja jekla, ki so omogočale neverjetno ostre in vzdržljive rezila. Njegovi meči niso bili le orožje, temveč prava umetniška dela, cenjena zaradi svoje lepote in smrtonosne učinkovitosti.
Meč dinastije Ming – 5,7 milijona dolarjev
V letu 2011 je bil na dražbi prodan meč iz kitajske dinastije Ming za 5,7 milijona dolarjev. Meč je bil okrašen z dragocenimi materiali in je bil v izjemno dobrem stanju, kar je prispevalo k njegovi visoki ceni.
Dinastija Ming je znana po svoji umetnosti in obrtništvu, ta meč pa je odličen primer tega. Njegova redkost in zgodovinski pomen sta ga naredila izjemno zaželenega med zbiratelji. Izjemna ročna obdelava in umetniški detajli so ključni razlogi za tako visoko vrednost. Orožje iz obdobja dinastije Ming je pogosto imelo simbolični pomen, saj je predstavljalo status in vojaško moč vladajočega razreda.
Meč Kusanagi-no-Tsurugi – japonski cesarski zaklad
Kusanagi-no-Tsurugi je eden od treh cesarskih zakladov Japonske in ima neprecenljivo vrednost. Gre za legendarni meč, ki je del japonske mitologije in tradicije. Čeprav njegova natančna lokacija ni javno znana, velja za eno najdragocenejših orožij v zgodovini.
Ker meč nikoli ni bil prodan, ni mogoče določiti njegove tržne vrednosti, a njegova kulturna in zgodovinska pomembnost presegata zgolj materialno vrednost. Njegova mistična narava in mitološki pomen mu dajeta posebno mesto v zgodovini orožja. Nekateri raziskovalci verjamejo, da meč sploh ne obstaja v fizični obliki, temveč gre za simbolno relikvijo, ki ponazarja cesarsko moč.
Meč dinastije Qing – 5,9 milijona dolarjev
Leta 2006 je bil na dražbi Sotheby's prodan kitajski meč iz obdobja dinastije Qing za 5,9 milijona dolarjev. Meč je bil okrašen z dragimi kamni in zapletenimi gravurami, kar odraža mojstrsko obrtništvo tistega časa.
Ta meč je bil verjetno izdelan za visokega uradnika ali člana cesarske družine, kar pojasnjuje njegovo izjemno vrednost. Ohranjanje takšnega kosa v odličnem stanju skozi stoletja je redkost, kar je dodatno prispevalo k njegovi visoki ceni.
Meč Ulyssesa S. Granta – 5 milijonov dolarjev
Meč, ki je pripadal generalu in kasnejšemu predsedniku ZDA Ulyssesu S. Grantu, je bil prodan za približno 5 milijonov dolarjev. Ta zgodovinski kos ameriške vojaške zgodovine je bil izdelan posebej zanj in je eden najdragocenejših artefaktov iz obdobja ameriške državljanske vojne.
Njegova cena odraža pomen Granta kot zgodovinske osebnosti ter izjemno redkost takšnih predmetov. Omenjeni meč simbolizira vojaško in politično moč, ki jo je Grant predstavljal v ključnih trenutkih ameriške zgodovine.
Meč dinastije Heian – 4,8 milijona dolarjev
Japonski meč iz obdobja Heian (794–1185) je bil prodan na dražbi leta 2008 za 4,8 milijona dolarjev. Ta meč je bil izjemno dobro ohranjen in je predstavljal redko priložnost za zbiratelje japonskega orožja.
Obdobje Heian je znano po razcvetu japonske kulture, ta meč pa je odraz takratnega mojstrskega kovaštva. Njegova zgodovinska vrednost in redkost sta ključna dejavnika njegove visoke cene.
Meč dinastije Muromachi – 4,5 milijona dolarjev
Leta 2013 je bil na dražbi prodan japonski meč iz obdobja Muromachi (1336–1573) za 4,5 milijona dolarjev. Meč je bil izdelan s strani priznanega kovača in je bil v izjemnem stanju.
Obdobje Muromachi je bilo znano po vojnah in nemirih, kar je povečalo povpraševanje po kakovostnih mečih. Ta meč je odličen primer takratnega orožja in je zato izjemno cenjen med zbiratelji.
Meč iz obdobja Edo – 4 milijone dolarjev
Japonski meč iz obdobja Edo (1603–1868) je bil prodan na dražbi leta 2010 za 4 milijone dolarjev. Meč je bil okrašen z dragimi kamni in je bil v odličnem stanju.
Obdobje Edo je znano po miru in stabilnosti, kar je omogočilo razvoj umetnosti in obrtništva. Ta meč je odraz takratnega mojstrstva in je zato izjemno cenjen.
Ne le na redne preglede – poleg rednih pregledov na vsaka tri leta, sem si enkrat letno tudi sama plačala preglede. Ko gledam nazaj, nekih znakov, razen izgube menstruacije, nisem imela. Ko so se pojavili prvi »sumljivi« izvidi, sva se z mojo ginekologinjo odkrito pogovarjali o možnosti »nečesa«, a zgolj o predrakavih spremembah. Sicer sem neizmerno hvaležna svoji ginekologinji, ki je že sama vzela odščip in ga poslala na histopatološke preiskave. Tako sem v Leonišče (specialistične ginekološke ambulante) prišla že z izvidom, ki je vseboval besede »sum na ploščatocelični karcinom«. Poleg njih pa še besedo »invaziven«. Seveda sem vedela kaj pomeni karcinom, a se nisem želela prenagliti z lastnimi zaključki. Zato sem čakala na strokovno razlago. Pravzaprav mi nihče ni direktno povedal, da imam raka, le vse je ves čas potekalo v naglici. Šele na konziliju sem prvič jasno slišala besedo »rak«.
Da, res je. Priznam – ko sem prejela uradno pismo z vabilom na konzilij, v katerem je bilo zapisano, da se ga moram »zanesljivo« udeležiti, me je prvič preplavil strah in občutek negotovosti. Kljub temu sem se odločila ostati zbrana in počakati na strokovno razlago.
Niti ne. Od prve do druge operacije sem bila malo na bolniški, malo na dopustu. Vzela sem si čas zase, vendar nisem počela nič nevsakdanjega. Le, če me je kdo kaj vprašal, sem prepričljivo odgovorila, da imam srečo v nesreči – odstranili bodo, kar je potrebno in dokler ni rak na bezgavkah, se ne bom kaj dosti obremenjevala. Življenje gre dalje. 
Več ali manj imam izredno slabe izkušnje. Razen določenega dela družine in le nekaj prijateljev, sem se nenehno ukvarjala z negativnimi komentarji. Ti so bili vezani tako na vzrok bolezni kot na moj izgled oziroma počasno premikanje. Med operacijo ti trebušno votlino napolnijo s plinom in zdi se mi, da je s počivanjem trebušček kar ostajal. Vse mišice so v trenutku izginile, težko sem hodila, sedela, opravljala vsakdanje stvari. En dan sem, pri počasnem prečkanju ceste, doživela celo žaljenje z »bajso«. Vendar hitreje ni šlo. Pred diagnozo in posegoma sem bila aktivna športnica, sploh si ne predstavljam, kakšna bi bila situacija, če ne bi bila.
Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem spregovorila. Ko sem izvedela, da ima Europa Donna tudi Sekcijo za raka rodil, sem se takoj aktivno včlanila in se spoprijateljila z ženskami, ki ne očitajo, ampak spodbujajo. Nekaj časa sem bila zelo aktivna, kar se tiče ozaveščanja žensk in jim veš čas »težim«, naj obiskujejo ginekologa. Danes sem stopila korak nazaj, saj nisem še pripravljena s soočanjem z izredno neprijetnimi, žaljivimi komentarji na družbenih omrežjih. 
Že ves čas »trobim« eno in isto – naj hodijo redno na preglede. Naj ne verjamejo vsem novodobnim in samooklicanim vsevednežem na spletu, ki po koroni še toliko manj verjamejo v zdravstvo in cepljenje (v mojem primeru cepljenje proti HPV). V mojem primeru bi cepljenje preprečilo okužbo s HPV, nastanek predrakavih sprememb in tudi nastanek raka.
Nisem cepljena proti HPV, saj sem starejša od cepljenja kot ga poznamo danes. Bi pa se cepila, če bi takrat imela to možnost. Novim generacijam, tako dekletom kot fantom, ki imajo to možnost, zato cepljenje sigurno priporočam, sploh sedaj, ko je brezplačno na voljo do 26. leta. A predvsem pa tu apeliram na starše, saj so oni tisti, ki se odločajo za ali proti cepljenju njihovih otrok proti HPV. 
Postavljam se na noge in želim si ponovno postati aktivna športnica, kot sem bila pred boleznijo. S tem ne bom le izboljšala svojega zdravja, ampak bom tudi lažje doprinesla k družinskemu življenju in opravljanju dela v službi. Ob priložnostih, kot je ta, pa bom vedno poskušala s pozitivnostjo ozaveščati ženske o raku materničnega vratu in spodbujati preventivo. Če lahko s svojo zgodbo rešim vsaj eno življenje, bo vse to imelo smisel.
