Eksplozija rakete Starship podjetja SpaceX je povzročila momentarno ozonsko luknjo. Prvič v zgodovini človeštva je luknjo v ionosferi povzročila eksplozija, vendar vse kaže, da ne zadnjič.
18. novembra lansko leto je iz vzletišča v Boca Chici v Mehiki drugič poletela raketa Starship podjetja SpaceX. Vse je kazalo dobro, spodnji del rakete, ki nosi motorje se je kot po načrtu ločil od zgornjega dela, ki bo v prihodnosti nosil tovor. Vendar kmalu po ločitvi je spodnji del rakete razneslo. 4 minute pozneje pa je na višini 150 km eksplodiral tudi drugi del rakete. Slednja eksplozija je bila mnogo močnejša in je zaradi svoje nadmorske višine začasno ustvarila luknjo v ionosferi.
Prvič v zgodovini je za luknjo kriva eksplozija
Luknjo v enem izmed plaščev plinov in elektronov, ki ščitijo Zemljo pred sevanji iz vesolja, je zaznalo več merilnih naprav. Znanstveniki z Ruske akademije znanosti in inštituta ISTP so 26. avgusta objavili rezultate raziskave, ki kažejo obseg in posledice eksplozije visoko v zemeljski atmosferi. Kot je povedal vodja raziskave Yury Yasyukevich, je to prvi primer ozonske luknje zaradi eksplozije. »Manjše luknje redno nastajajo, ko izpusti iz rakete reagirajo z ioni v ionosferi, prvič pa smo zaznali večjo nepravilnost, ki jo je povzročila eksplozija.«
Kaj je ionosfera?
Zemljino atmosfero sestavlja več plasti. Najnižja je troposfera, ki sega do 12 km v nebo. Naslednja je stratosfera z višino med 12 in 55 kilometri nad Zemljo. Sledi mezosfera od 55 do 85 kilometrov nadmorske višine. Sledita termosfera in eksosfera. Prva sega od konca mezosfere do 500-1000 km nad nami. Njena gornja meja se spreminja s sončno aktivnostjo. Eksosfero nekateri jemljejo kot del Zemljine atmosfere, drugi pa že kot medplanetarni prostor.
Naša ionosfera se nahaja na višinah med 80 in 500 kilometrov, torej v mezosferi. Njeno ime izhaja iz dejstva, da v tem predelu sevanja iz vesolja in predvsem s Sonca ločijo atomska jedra od elektronov, nastane plast prostih elektronov oz. ionov. Ionosfero s pridom uporabljamo za pošiljanje radijskih signalov in nepravilnosti v njej lahko ustvarijo kratke stike v komunikaciji.
Starship je največja raketa, ki jo je ustvarilo človeštvo. Kot tudi druge je sestavljena iz spodnjega, pogonskega dela in zgornjega dela, ki prevaža tovor ali posadko. Ime Starship je okrajšava za oba dela.
Spodnji del oz. raketa se imenuje Super Heavy, zgornji oz. vesoljsko plovilo pa nosi ime Starship. Sposobna je ponesti 150 ton tovora in je namenjena večkratni uporabi (razen kadar jo raznese seveda). Direktor SpaceX Elon Musk obljublja, da bo človeštvo s pomočjo te rakete končno ustvarilo stalno bazo na Luni in pozneje na Marsu.
Rakete redno povzročajo ionosferske luknje, sploh tiste od SpaceX
Ko je vesoljsko plovilo Starship eksplodiralo 150 kilometrov nad Zemljo, globoko v ionosferi, je sunek ustvaril luknjo v juhi ionov, ki je trajala med 30 in 40 minut. Znanstveniki še vedno ne vedo, kako velika je bila luknja na svojem vrhuncu.
Kot je bilo rečeno, manjše luknje v ionosferi nastajajo vedno, ko raketa potuje skoznjo. Še posebej raketa Falcon 9 istega podjetja je znana po tem, da s svojimi luknjami ustvari rdeče avrore, ki so jih znanstveniki poimenovali kar SpaceX avrore. Te nastanejo zaradi reakcije med gorivom in ionosfero, pri kateri se prosti elektroni ponovno povežejo z atomskimi jedri. Po določenem času se atomi spet ionizirajo – sprostijo elektrone – kar povzroči avroro.
Slika je simbolična. Za auroro take velikosti bi potrebovali veliko več raket. Foto: Danielle Griffin iz iStock
V našem primeru pa do avrore ni prišlo. Ker je luknja nastala zaradi fizičnega sunka eksplozije in ne zaradi kemijske reakcije, znanstvenike bega, kakšne posledice bi to lahko imelo. Hkrati pa Yury Yasyukevich še pove, da je to odlična priložnost, da zvemo več o naravi naše atmosfere – sreča v nesreči torej.
To je bil drugi izmed testnih poletov SpaceX-ovega Starshipa. Pri prvem se je raketa nepričakovano ujela v Zemljino gravitacijsko polje na višini 29 kilometrov in so jo mogli inženirji razstreliti. Tretji poskus 14. marca letos je bil uspešen, vendar se je raketa ob vrnitvi izgubila nekje v Indijskem oceanu. Toliko o večkratni uporabi.
Svet paleontologije se veseli odkritja nove vrste mesojedega dinozavra. V Kirgizistanu so odkrili velikega teropoda, ki so ga poimenovali Alpkarakush kyrgyzicus. Kaj je razkril teropodni dinozaver, ki je bil najden v srednjejurski formaciji srednje Azije?
Ostanki mesojedega dinozavra v Kirgizistanu
V formaciji Balabansai v severnem delu Ferganske kotline v Kirgizistanu so bili najdeni ostanki velikega teropoda, ki je po našem planetu hodil med 165 in 161 milijoni let nazaj.
Starodavni plenilec je v dolžino meril od 7 do 8 m in imel izjemno štrleče »obrvi« na postorbitalni kosti, lobanjski kosti za očesno odprtino. To kaže na morebitno prisotnost roga na tej točki.
Alpkarakush kyrgyzicus spada v Metriakantozavride, skupino srednje do velikih alozavridnih teropodv, za katere so značilne visoko obokane lobanje, vitke zadnje okončnine in ploščate podolgovate bodice.
»Teropodi so ena najpomembnejših velikih skupin dinozavrov, vključno z dobro znanimi plenilci, kot sta tiranozaver in alozaver, pa tudi sodobnimi pticami,« je povedal profesor Oliver Rauhut.
Različni teropodi so znani predvsem iz mezozoika, dobe dinozavrov. Tako kot danes leve večinoma najdemo v Afriki in tigre samo v Aziji, je bil alozaver na primer razširjen v juri Severne Amerike in jugozahodne Evrope, medtem ko so podobno veliki metriakantozavri živeli na Kitajskem.
Vmesna regija, tj. med srednjo Evropo in vzhodno Azijo, je bila doslej neznano ozemlje. V tej ogromni regiji prej niso bili znani veliki plenilski dinozavri iz obdobja jure. Dva primerka Alpkarakush kyrgyzicus so našli v zgornjem delu formacije Balabansai blizu mesta Tashkumyr v Jalal-Abadu v Kirgizistanu.
»Tipski primerek predstavlja odraslega posameznika, medtem ko je manjši primerek mladoletnik, kar verjetno kaže na družbeno vedenje,« so povedali paleontologi. Alpkarakush kyrgyzicus je prva diagnosticirana vrsta teropoda iz jure Srednje Azije zahodno od Kitajske.
Paleontologi s študijo predlagajo, da ti dinozavri izvirajo iz jugovzhodne Azije v zgodnji ali zgodnji srednji juri in so hitro postali prevladujoča skupina plenilcev vrhov teropoda v številnih ekosistemih na celini v juri.
»Čeprav pripadnost Alpkarakusha temu rodu ni nujno presenečenje, to odkritje zapolnjuje veliko vrzel v našem poznavanju jurskih teropodov,« je dejal profesor Rauhut.
To nas vodi do pomembnih novih vpogledov v evolucijo in biogeografijo teh živali.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Igor Papič, je predstavil nov zakon o visokem šolstvu, ki prinaša mnoge novosti. Kot najpomembnejše v novem zakonu je drugačen sistem financiranja s postopnim dvigom sredstev za študijsko dejavnost.
Sprememba zakona prvič po sprejetju
V uvodu seje sveta za visoko šolstvo je minister povedal, da se zdajšnji zakon ni ključno spremenil od sprejetja leta 1993. Kot pravi, je predlog pripravila delovna skupina, v kateri je bila tudi Študentska organizacija Slovenije.
Kot najpomembnejšo novost novega zakona je navedel postopni dvig sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja, trenutno je financiranje pri 0,6 odstotka. »To pomeni, da bo za visoko šolstvo 2,5-krat več sredstev kot zdaj,« je dejal. Visokošolski zavodi bodo po novem zakonu prejeli tudi šestletne, in ne več štiriletne pogodbe o financiranju. »Dvig sredstev in šestletno obdobje financiranja pomeni, da bodo visokošolski zavodi še bolj avtonomni, prav tako pomeni, da bodo lahko samostojno načrtovali naložbe,« je dejal Papič.
Kot novost zakona je tudi, da bo država ustanavljala le javne visokošolske zavode, in ne več javnih samostojnih visokošolskih zavodov, kot so denimo posamezne fakultete. Prav tako je v zakonu podrobno opredeljen postopek podeljevanja koncesij. »V novem zakonu pa je izrecno zapisano, da država podeli koncesijo, ko se pojavi potreba po določenem študijskem programu, ki pa se ne izvaja na javnih visokošolskih zavodih oz. se ne izvaja v ustreznem obsegu,« je povedal minister.
Časovno prilagojen študij, delovanje Nakvisa, sprememba študentskih domov
Novost v zakonu je tudi časovno prilagojen študij, ki nadomešča izredni študij. »Gre za prilagoditev študija tistim, ki so že zaposleni,« je dejal Papič. Časovno prilagojen študij bo omogočil dokončanje študijskega programa v daljšem času. Posamezniki, ki bodo želeli le nadgraditi svoje visokošolsko znanje, pa bodo lahko po novem zakonu pridobili mikrodokazila.
Novosti so tudi pri delovanju Nakvisa in postopkih akreditacije. Med njimi se spreminja obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.
Spremembe pa so tudi pri študentskih domovih. Novi zakon uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Študentski dom Ljubljana se bo tako po uveljavitvi zakona priključil ljubljanski univerzi. Predlog zakona gre še v nadaljnjo obravnavo, predvidoma bo v državnem zboru sprejet v začetku leta 2025, je še povedal Papič.
Sue Bird je bivša ameriška profesionalna košarkarica, ki se bo v zgodovino zapisala kot ena največjih in najbolj vplivnih osebnosti v ženski košarki. Igrala je na položaju organizatorke igre.
Sue Bird v začetkih košarkarske kariere
Sue Bird je igrala košarko že od začetka srednje šole, vendar se je uveljavila šele med študijem na Univerzi Connecticut. Ucoon velja za eno izmed najbolj prestižnih košarkarskih šol. Že pred prihodom Sue Bird je imela dolgoletno tradicijo uspeha in je privabljala najboljše košarkarske talente iz vse države. Tam je pod vodstvom vplivnega, znanja polnega trenerja, Geno Auriemma, nabirala dragocene izkušnje, ki so ji kasneje omogočile, da se je brez težav igrala v profesionalni ligi WNBA. Trener je slovel predvsem zaradi svoje sposobnosti, da iz igralk izvleče najboljše in ravno to je tudi pri Sue dosegel. Med svojo študijsko kariero je dosegla ogromno individualnih priznanj, ogromno število zmag ter z Ucoon ekipo dvakrat slavila (leta 2000 in 2002) prvaka lige NCAA (študijska liga).
Leta 2002 je končala študij in bila na naboru WNBA izbrana prva, v ekipo Seattle Storm. Njena WNBA kariera je trajala 20 let in se je končala 7. septembra 2022. Na dresu je, tako kot med igranjem na kolidžu, nosila številko 10, ki so jo ob njeni končani karieri upokojili in zdaj le še krasi dvorano v Seattlu. V svojih 20-ih sezonah si je nadela dres le ene ekipe, torej je skozi kariero ostala zvesta svoji prvi ekipi – Seattle Storm. Na podlagi izjemnih statističnih dosežkov, je bila tudi kar 13-krat izbrana v All-Star ekipo WNBA, kar pomeni, da je bila med najboljšimi igralkami v ligi. Najbolj izstopajoča statistična podatka sta bila, veliko število asistenc in visok odstotek zadetih trojk. Imela je izjemno sposobnost, da prepozna odprte soigralke in jim pravočasno poda žogo, zato je bila tudi po koncu kariere najvišje na lestvici WNBA po asistencah. Še vedno drži rekord po številu asistenc v zgodovini WNBA. Ravno tako je bila odlična strelka za tri točke in je imela vedno visok odstotek uspešnosti metov iz igre. Ima pet zlatih olimpijskih medalj (2004, 2008, 2012, 2016, 2020). Do olimpijskih iger leta 2024 sta bili z njeno soigralko Diano Taurasi edini košarkarski igralki s takšnim dosežkom. Potem je na olimpijskih igrah 2024 Diana Taurasi osvojila še eno zlato odličje in se s šestimi zlatimi olimpijskimi medaljami pomaknila na prvo mesto, pred Sue Bird.
Prispevek k ženski košarki
Sue Bird je bila znana kot izjemno delovna in motivirana igralka. Ne le to, bila je ekipna igralka, med igro je ostala športna, spodbujala je mlajše igralke in jim pokazala, kako prevzeti vodilno vlogo na igrišču, zato jo je občinstvo ljubilo. Mnogim ljudem je zato spremenila percepcijo o ženski košarki. Izkušnje, talent in ambicioznost so ji omogočile, da je v ključnih trenutkih tekem prevzela odgovornost in dosegla koš. S svojimi izjemnimi dosežki je dvignila standarde v ženski košarki in tako postala merilo za novejše generacije. Mladim dekletom je postala vzor in s tem povzročila popularizacijo ženske košarke.
Vzornica številnim LGBTQ+
Sue Bird je v ameriški družbi priljubljena tudi zaradi njenega dolgotrajnega odnosa s popularno ameriško nogometašico Megan Rapinoe. Par je eden od najbolj znanih LGBTQ+ parov v športu. S svojo odprtostjo glede svoje spolne usmerjenosti sta postali vzornici za številne LGBTQ+ mlade. Skupaj sta bili na raznih pogovornih oddajah, kjer sta množico osvojili z njunim humorjem in vidno medsebojno naklonjenostjo ter občudovanjem.
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (UL FE) so v Laboratoriju za multimedijo avgusta pričeli z izvajanjem projekta TeachXR, ki se osredotoča na raziskovanje in uvajanje naprednih tehnologij navidezne, obogatene in razširjene resničnosti v osnovnih in srednjih šolah. S projektnimi aktivnostmi želijo izboljšati izobraževalni proces z učinkovito uporabo naprednih tehnologij, ki lahko služijo kot dopolnitev ali deloma nadomestek tradicionalnih oblik poučevanja.
Preobrazba učenja z naprednimi tehnologijami
V projekt TeachXR je vključenih 10 partnerjev ter povezuje tri univerze, tri srednješolske centre in gimnazije, osnovno šolo, dva javna zavoda, in se izvaja od julija 2024 do aprila 2026. Projekt je bil razpisan s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ki nadzoruje potek in izvajanje projekta. V sklopu projekta, katerega cilj je popestritev in dopolnitev klasičnih učnih vsebin z vpeljavo naprednih tehnologij, bodo učiteljem v osnovnih in srednjih šolah nudili usposabljanja in gradiva za vključevanje tehnologij XR v učni proces, vzpostavljeni pa bodo tudi učni laboratoriji za spoznavanje in preizkus tehnologij XR.
Izobraževanja bodo izvajali na področju celotne Slovenije (Koper, Novo mesto, Ljubljana, Slovenske Konjice, Maribor, Markovci) ter s tem napredne tehnologije približali tudi šolam izven Ljubljane. Glavni koordinator projekta je Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa ga bo vodil Klemen Penik.
Zakaj TeachXR?
Navidezna resničnost (ang. Virtual Reality, VR) temelji na popolnoma navideznem digitalnem okolju, obogatena resničnost (ang. Augmented Reality, AR) dodaja digitalne elemente resničnemu svetu, mešana resničnost (ang. Mixed Reality, MR) združuje navidezne 3D elemente z resničnim svetom, vse skupaj pa se lahko zajame s pojmom razširjena resničnost (ang. Extended Reality, XR). Iz izraza XR je skovano tudi ime projekta TeachXR. Te tehnologije lahko služijo kot pripomoček za popestritev tradicionalnih oblik poučevanja, kot orodje za alternativno izvajanje dela učnega procesa, pripomorejo k večji učinkovitosti ter interaktivnosti učnega okolja, lahko pa se kot učni proces uporabi tudi sam postopek izdelave vsebin in orodij.
Vzpostavitev učnih laboratorijev
V Sloveniji bo vzpostavljenih najmanj šest učnih laboratorijev (trije v Ljubljani in po eden v Novem mestu, Slovenskih Konjicah ter Markovcih) za uporabljanje, testiranje tehnologij in razvoj novih orodij. Partnerji na projektu bodo poskušali zagotoviti čim večji doseg z decentraliziranim izvajanjem delavnic po celotni Sloveniji ter izdelavo orodja, ki bo omogočalo večjo vključenost vseh področij.
Projekt TeachXR je financiran kot del ukrepov slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Mehanizem za okrevanje in odpornost.
Več informacij lahko najdete na spletni strani UL FE.
Sicilija, največji sredozemski otok, ponuja bogato mešanico naravnih lepot, zgodovinskih zakladov in kulturnih doživetij. Od živahnih mest do mirnih obal, Sicilija privablja obiskovalce z edinstvenim šarmom. Ne glede na to, ali vas privlačijo arheološka najdišča, baročna mesta ali čudovite plaže, Sicilija ponuja nekaj za vsakogar. Izbrali smo nekaj ključnih destinacij in znamenitosti, ki jih morate obiskati med raziskovanjem tega očarljivega otoka.
Palermo – glavno mesto Sicilije
Palermo, glavno mesto Sicilije, je mesto, kjer se prepletajo arabski, normanski in baročni vplivi. Zgodovinsko središče mesta je pravo arhitekturno čudo, z mesti, kot je Palermska katedrala, ki se ponaša z edinstveno mešanico stilov. Kapela Palatina, ki se nahaja v Kraljevi palači (Palazzo dei Normanni), je še ena biserna znamenitost z izjemnimi mozaiki in dekoracijo. Obisk tržnice Ballarò in Vucciria vam bo omogočil vpogled v lokalno življenje in kulinarične dobrote.
Dolina templjev v Agrigentu je eno najbolj impresivnih arheoloških najdišč na svetu. Ta starodavna grška kolonija je danes dom številnih dobro ohranjenih dorskih templjev, kot je Tempelj Concordia, ki velja za enega najbolje ohranjenih grških templjev sploh. Tudi Tempelj Juno in Tempelj Herakla sta vredna ogleda, saj ponujata vpogled v veličastnost antične Grčije.
Etna, največji aktivni vulkan v Evropi, je ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Siciliji. Vzpon na vulkan vam ponuja edinstveno priložnost, da se sprehodite po lunarnem pokrajini in občudujete osupljive razglede na okoliško pokrajino. Pozimi lahko smučate na njenem pobočju, poleti pa raziskujete njene vulkanske kraterje in predele, ki so jih oblikovali zadnji izbruhi.
Taormina je čarobno mesto, ki leži na pečini s pogledom na Jonijsko morje. Znana je po svojem antičnem grškem gledališču, Teatro Greco, ki še danes gosti številne kulturne prireditve in ponuja čudovit razgled na obalo. Sprehod po Corso Umberto, glavni ulici Taormine, razkrije številne butike, restavracije in zgodovinske stavbe. Isola Bella, majhen otoček povezan s kopnim z ozkim pasom peska, je pravi raj za ljubitelje narave in snorklanja.
Sirakuze, eno najpomembnejših starodavnih grških mest, je bogato z zgodovinskimi znamenitostmi. Arheološki park Neapolis vključuje nekaj najpomembnejših ostankov antične Grčije, vključno z Grškim gledališčem in Orecchio di Dionisio, velikansko umetno jamo. Otok Ortigia, staro mestno jedro Sirakuz, je poln ozkih ulic, starodavnih cerkva in čudovitih trgov, kot je Piazza Duomo.
ONE DAY IN SYRACUSE (ITALY) | 4K 60FPS | A UNESCO World Heritage Site on the East Coast of Sicily
Cefalù – slikovito ribiško mestece
Cefalù je očarljivo ribiško mestece, ki slovi po svoji čudoviti plaži in normanski katedrali, Cattedrale di Cefalù. Katedrala, zgrajena v 12. stoletju, je znana po svojih izjemnih mozaikih in veličastni arhitekturi. Sprehod po starih kamnitih ulicah mesta in obisk lokalnih trgovin ter restavracij vam bo omogočil, da okusite pristen sicilijanski način življenja.
Vila Romana del Casale v bližini mesta Piazza Armerina je UNESCO-va svetovna dediščina, znana po svojih izjemno dobro ohranjenih rimskih mozaikih. Ti mozaiki prikazujejo prizore iz vsakdanjega življenja, mitologije in lova ter ponujajo edinstven vpogled v življenje v času rimske imperije. Vila je bila nekoč razkošna rezidenca rimskega plemiča in velja za eno najpomembnejših arheoloških najdišč na Siciliji.
Ragusa je mesto, znano po svoji baročni arhitekturi, ki je rezultat obnove po uničujočem potresu leta 1693. Mesto je razdeljeno na dve glavni območji: Ragusa Superiore, sodobnejši del mesta, in Ragusa Ibla, starodavno mestno jedro, kjer se nahajajo čudovite baročne cerkve, kot je Duomo di San Giorgio. Sprehod po ozkih uličicah Raguze Ibla je pravo potovanje v preteklost.
Marsala – mesto vina in zgodovine
Marsala, mesto, ki je svetovno znano po svojem vinu, ponuja tudi bogato zgodovino. Arheološki park Lilybaeum vključuje ostanke starodavnega punskega mesta, medtem ko je Muzej Baglio Anselmi dom slavne punske vojne ladje. Vinska klet Florio je obvezen postanek za ljubitelje vina, kjer se lahko seznanite s postopkom pridelave znamenitega vina Marsala in ga tudi degustirate.
Trapani, zgodovinsko pristaniško mesto, je idealno izhodišče za raziskovanje Egadskih otokov, skupine treh otokov (Favignana, Levanzo in Marettimo) ob zahodni obali Sicilije. Ti otoki ponujajo čudovite plaže, kristalno čisto vodo in priložnosti za potapljanje ter raziskovanje starodavnih jam s prazgodovinskimi risbami.
Godrnjavi pritlikavec je ime novoodkrite ribe, ki se ponaša z večnim izrazom nezadovoljstva. Morda pa je nezadovoljna zaradi tega, ker jo je človeštvo končno odkrili.
Strašljiva riba, ki ni to, kar sporoča njeno ime
»Predstavljam si, da je v svojem svetu strašljiv plenilec,« je o novi ribi povedala Lucia Pombo-Ayora, članica raziskovalne ekipe, ki je odkrila ribico. »Zaradi svojega čemernega izraza in velikih očnjakov,« je navedla razloge za njeno poimenovanje.
Riba je precej majhna, meri manj kot 2 centimetra. Ko pa jo vidimo pod povečevalnim steklom, razkrije presenetljivo grozeč videz. Z velikimi očesi in izrazom je ribi pripisan bistveno bolj zastrašujoč videz, kot si ga je zaslužila imeti.
Živo rdeča obarvanost te vrste dejansko pomaga, da se zlije z njenim naravnim habitatom. Najdemo jo na stenah in previsih koralnih grebenov, pokritih z rdečimi koralnimi algami. Tam živi v majhnih luknjah in razpokah, s svojimi velikimi očmi pa lovi drobne nevretenčarje. Zdi se, da je godrnjav pritlikavec razmeroma redka vrsta, zato je verjetno do zdaj ostal neodkrit.
Raziskovalci so prve primerke našli v Savdski Arabiji, dodatne primerke pa so pozneje našli blizu Thuwala v Rdečem morju. Prvi ga je našel raziskovalec Viktor Nunes Peinemann med potapljaško ekspedicijo, da bi raziskala raznolikost rib v koralnem grebenu. Sprva so mislili, da so ponovno odkrili ognjenega pritlikavega goba (Sueviota pyrios) ki ga poznamo le iz enega primerka, zbranega leta 1972. Vendar so ob natančnejšem pregledu ugotovili, da imajo opravka s povsem novo, neopisano vrsto.
»Nenehno odkrivanje značilnih novih vrst kaže, koliko biotske raznovrstnosti ostaja neodkrite v Rdečem morju,« pojasnjuje Viktor Nunes Peinemann. »To je zaskrbljujoče glede na nedavne okoljske spremembe v regiji. V nekaterih primerih bi lahko vrste izumrle, še preden jih opišemo.«
Regija je znana po visoki stopnji endemičnih vrst, tokratna ribica pa je še en dodatek k tej edinstveni favni. Velik del Rdečega morja je v zadnjih letih doživel velike motnje zaradi podnebnih sprememb, vključno z razširjenim beljenjem koral in izumrtjem. Dejstvo, da se nove vrste še vedno odkrivajo v tem hitro spreminjajočem se okolju, poudarja nujnost nadaljnjih raziskav in prizadevanj za ohranjanje, verjamejo raziskovalci.
Gradnja centra Rotovž v Mariboru se kljub še ne do konca dorečenemu financiranju nadaljuje. Župan Maribora, Saša Arsenovič, je na predstavitvi gradbišča za novinarje odprtje napovedal spomladi 2026.
Center Rotovž je eden največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture v državi. V njem bodo knjižnica, galerija in kino, z gradnjo pa so začeli že v začetku leta 2022. »Letos bomo dokončali prostore, kjer bo čez leto in pol galerija, do konca prihodnjega leta pa stavbo knjižnice,« je povedal Arsenovič.
Poskušali bodo najti več sredstev
Mariborski župan je dejal, da si prizadevajo tudi zagotoviti financiranje za obnovo mestne hiše Rotovž, kjer je med drugim poročna dvorana. Ta stavba ni vključena v projekt Centra Rotovž in do zdaj ni bila v načrtu za obnovo. Po besedah župana bodo poskušali v ta namen najti evropska sredstva. Če bodo uspešni, naj bi uredili tudi prostore na podstrešju, in sicer za razstave in druge dogodke. Za ureditev 1000 kvadratnih metrov površine bi po njegovih ocenah potrebovali približno milijon evrov.
»Zavedamo se tudi, da bo treba zagotoviti sredstva tako za program kot za nove zaposlitve v Centru Rotovž, in sicer že v letu 2025, da bomo pripravljeni za odprtje in bomo imeli vsebine že prvi dan,« je dejal.
»Verjamem, da bo to res postala točka povezovanja, točka znanja, točka sanjanja, točka, kjer se bodo srečale vse generacije. Zdaj, ko je mesto okrog in okrog urejeno, vedno bolj čutimo, da je prav, da to gradimo,« je dodal.
Foto: Arhitekturni atelje Medprostor
Vrednost projekta se je zvišala
Vrednost projekta je s 25 milijonov evrov poskočila na 37 milijonov. Občina si prizadeva, da bi država še vedno primaknila polovico, a ministrstvo za kulturo meni drugače. »Ministrstvo za kulturo kot sofinancer redno spremlja potek projekta Centra Rotovž. S trenutnim stanjem gradnje in podražitvami smo dobro seznanjeni. Kot je bilo dogovorjeno že v pogodbi, ministrstvo projekt sofinancira do največ 12,7 milijona evrov, vse podražitve med izvajanjem pa prevzema Mestna občina Maribor, kot je določeno v pogodbi,« so poudarili in dodali, da trenutno preučujejo možnosti in rešitve.
Župan je pri tem še vedno optimističen in verjame, da bodo našli rešitev do leta 2025 in zatrdil, da »projekt normalno poteka«. »Še vedno sledimo časovnici, po kateri bo 31. maja 2025 konec gradbenih del, nato do konca leta uporabno dovoljenje in odprtje februarja, marca ali aprila 2026,« je dejal.
Skupno bo imel Center Rotovž nekaj več kot 8000 kvadratnih metrov površine v več nadstropjih, tudi pod zemljo.
Včeraj je povsem nepričakovano odstopil minister za vzgojo in izobraževanje, Darjo Felda. Svoj mandat je nastopil v začetku lanskega leta, potem ko je bil – z zamikom zaradi zakonodajnega referenduma – sprejet nov Zakon o vladi. Pred tem je bil sekretar na ministrstvu za izobraževanje, sicer pa ima dolgo pedagoško kariero.
Svoj odstop je pojasnil z željo, da se želi vrniti v pedagoške vode. Glede na to, da je ime kandidata za novega ministra že znano – to je Vinko Logaj – pa je zgodba najverjetneje kompleksnejša. Ni skrivnost, da je Felda postopoma izgubljal podporo med svojimi kolegi v Vladi in Državnem zboru. Tudi dejstvo, da je novo ime za ministra že znano, kaže na visoko možnost dogovarjanja v ozadju.
Obljube ministra pred nastopom mandata
Kot bodoči minister se je januarja 2023 predstavil na zaslišanju pred odborom Državnega zbora. Ta odbor je sicer rahla anomalija, saj se od bodočega ministra pričakuje, da postavi cilje svojega mandata – to je pa v nekaterih primerih težko pričakovati. Težko namreč postaviš cilje, če nisi podrobno seznanjen s situacijo (Šarec je kot kandidat za ministra za obrambo mutatis mutandis obljubljal ponovno uvedbo teritorialne obrambe. Njegova obljuba je romala v koš kmalu po tem, ko se je kot minister sestal z ostalimi obrambnimi ministri na srečanju zveze NATO).
Ne glede na to, pa je Felda zaslišanje dobro prestal in ni podal nerazumnih ali neizpolnljivih obljub. K temu je najverjetneje prispevala njegova dolga kariera v vzgoji in izobraževanju. Že januarja lani je opozoril na pomembnost vključevanja romskih otrok v programe predšolske vzgoje.
Napovedal je tudi spremembo v povezavi z Nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), tj. da bi se moral rezultat na NPZ upoštevati pri vpisu v srednjo šolo in da bi morali NPZ pisati že tretješolci. Napovedal je še spremembe v srednjih šolah, predvsem pri vzpodbujanju praktičnih veščin.
Napovedane spremembe so bile – tudi po mojih informacijah – med učitelji in profesorji dobro sprejete. Težave v šolstvu presegajo politično ideologijo, predlogi bodočega ministra so bili več ali manj smiselni. Kljub obetavnemu začetku pa Feldi očitno ni uspelo izpolniti visokih pričakovanj.
Očitki – neodločnost in medlost
Šolstvo se v zadnjih letih sooča z obilico težav. Med temi so: kadrovska kriza, ki je izrazita predvsem na področju naravoslovnih predmetov, nizke plače (mladih učiteljev), pritiski staršev, nedisciplinirani otroci, pomanjkanje avtoritete učiteljev, padajoča raven znanja šolarjev in dijakov na večini področij (gre za zaskrbljujoče podatke) ter številne druge okoliščine. Felda je vzbujal veliko upanje, da bo omenjene težave ne samo ustrezno naslovil, temveč tudi rešil.
V času svojega mandata mu je uspelo sprejeti nekaj pomembnih sprememb – Zakon o osnovni šoli je uvedel obvezni tuji jezik za prvošolce, NPZ v tretjem razredu in možnost, da se rezultat na NPZ upošteva pri vpisu v srednjo šolo. Zaradi porasta nasilja v šolah je Felda sodeloval z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, vendar sta ugotovila le, da je potrebna boljša »komunikacija«.
Neuradno naj bi bil povod za ministrov odstop tudi neuspešno reševanje t. i. »romske problematike«. Kot sem zapisal, je Felda problem naslovil, še preden je postal minister. Tema pa je postala aktualna letos, ko so mediji množično poročali o razmerah romskih skupnosti na Dolenjskem. Resor ministrstva za vzgojo in izobraževanje je na tem področju vsekakor pomemben, saj je integracija romskih otrok ključna pri reševanju problema. Gotovo pa gre za širše vprašanje, ki vključuje več različnih ministrstev – ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je le majhen člen v tej zgodbi.
Ne vem, če so očitki nekdanjemu ministru popolnoma upravičeni. Resda na področju nismo bili deležni revolucionarnih sprememb in rešitev za vse omenjene težave. Kljub temu pa se je minister bolj ali manj držal svojih obljub, pri vprašanju šolske prehrane (predlog, da se v osnovnih šolah ne streže svinjina) pa je pokazal tudi odločno držo, saj predloga ni podprl oz. mu je nasprotoval. Tega sicer ni storil na nastopaški ali pompozen način, ampak cilj je bil dosežen – svinjina v šolah ostaja.
Veliko podporo nekaterih učiteljev uživa tudi zaradi tega, ker je omejil institut šolanja na domu. Učenci, ki se šolajo na domu, morajo po novem zakonu opraviti izpite iz vseh predmetov – ne le nekaterih. Nesmiselno je bilo, da so se učenci, ki so se šolali na domu, v srednjo šolo vpisovali z ocenami, ki so jih pridobili le pri nekaterih predmetih. Več o tem: Spremembe pri šolanju na domu, starši napovedujejo ustavno pritožbo.
Felda sicer ni nizal uspehov po tekočem traku, ampak v primerjavi z nekaterimi drugimi ministri ali ministricami njegov mandat ni povzročil večjih afer in spodrsljajev. Zelo hitro omenjanje novega kandidata pa obenem vzbuja pomisleke, da je njegov odstop posledica dogajanj v ozadju.
Kaj je v ozadju?
Ministrstvo za obrambo je v času, ko poteka vojna v neposredni bližini naše države, bržčas eno izmed pomembnejših ministrstev. Po izvolitvi obrambnega ministra Šarca v Evropski parlament smo ime kandidata za novega ministra dobili šele včeraj – to je Borut Sajovic. Trajalo je torej nekaj mesecev, da je Vlada predstavila kandidata za enega izmed pomembnejših resorjev, čeprav se je dalo v naprej predvideti, da bo Šarec izvoljen in bo mesto ministra za obrambo ostalo prazno.
Pri ministru za vzgojo in izobraževanje je situacija diametralno nasprotna. Odstop Felde je bil popolnoma nepričakovan – celo presenetljiv, ime novega kandidata pa je znano takoj. Vinko Logaj, kandidat za novega ministra, je do nedavnega opravljal funkcijo direktorja Zavoda za šolstvo. Z mesta direktorja je pred kratkim odstopil s pojasnitvijo, da se želi upokojiti – njegov mandat bi sicer potekel šele čez dve leti.
Vinko Logaj in Darjo Felda. Foto: Boštjan Podlogar/STA on gov
Okoliščine kažejo oz. namigujejo na to, da je hipna menjava na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje posledica predhodnih dogovorov, ki ne zadovoljujejo najvišjih standardov politične transparentnosti.
Področje slovenskega šolstva zaenkrat še ni tako pereča tema kot npr. področje zdravstva. Skoraj gotovo pa bo v naslednjih nekaj letih – ko bo šole zapustilo veliko učiteljev zaradi upokojitve ali boljših priložnosti na drugih področjih – situacija v šolstvu zelo podobna situaciji v zdravstvu. Morda rošada na ministrstvu kaže, da se je to obdobje že začelo …
V samem središču Maribora, na Grajskem trgu 2, že od marca domuje nova izpostava založbe Beletrina, Knjigarna Beletrina Maribor. Prva v Mariboru in prva, ki se nahaja izven prestolnice. Če gre sklepati na množico obiskovalcev v njeni notranjosti, je že dodobra postala novo literarno središče v Mariboru!
Pridite na Grajski trg 2
Prostoren ambient in ambientalna glasba takoj pritegnejo tako mimoidočega, kot tja že namenjenega obiskovalca, ki lahko uživa v naboru pestrega izbora tako domače, kot tuje literature. Poleg Beletrinine zbirke predstavljajo tudi knjige drugih založb. Poseben poudarek je na avtorjih iz domačega mariborskega in širšega štajerskega območja, ki jim je posebej namenjena tudi knjižna polica.
Posebno mesto v knjigarni je namenjeno domačim štajerskim avtorjem in knjigam, ki so posvečene širšemu prostoru Maribora. Foto: Nika Vrabec
Širiti literarni navdih v štajerski prostor
Založba želi v ospredje postaviti knjige mariborskih oziroma štajerskih avtorjev, tako tiste, ki so izšle pri založbi Beletrina, kot tiste, ki so izšle pri drugih slovenskih založbah. Poudarek je tudi na knjigah o Mariboru in širši okolici. Mariborsko knjigarno vodi Simona Bibič, ki skupaj z vodjo Knjigarne Beletrina Ljubljana Emo Knific sodeluje tudi pri izboru knjig.
Zanimivo je, da se izbrani naslovi, ki jih ponujajo redno posodabljajo, tudi po predlogih obiskovalcev. Knjigarna pridobiva na poslanstvi osrednjega literarnega stičišča v štajerski prestolnici in srečevališča ljudi, ki jih zanima kvalitetna literatura.
Knjižno ponudbo redno posodabljajo, tudi po predlogih obiskovalcev. Foto: Nika Vrabec
Kot je že na odprtju poudaril Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, Maribora za njihovo prvo knjigarno izven Ljubljane, niso izbrali po naključju: »Maribor se je že davno poslovil od proletarske identitete, danes ga zaznamujejo številni podjetni, inovativni, radovedni in kulturi zavezani ljudje.«
V časih, ko je Beletrina vse bolj ambiciozna založba in izda že več kot 80 knjig na leto, je izrednega pomena, da imajo neposredne prodajne kanale. »Želimo si, da bi bila to res knjigarna v tistem starinskem, pravem pomenu besede – središče literature in predvsem domovanje za vse, ki imamo radi knjige in literaturo,« dodaja Čander.
»Nova knjigarna predstavlja doprinos h kulturnemu dogajanju v mestu!«
Ob obisku knjigarne se ujamemo v prijeten pogovor z eno izmed prodajalk, Anadejo. Najprej nam pove, da v knjigarno zahajajo vsi, od turistov, naključnih mimoidočih, kot domačinov. Vsi so navdušeni nad sodobnim videzom in pestro ponudbo nove knjigarne. Pove nam tudi anekdoto o rednem obiskovalcu, s katerim se vsakič zaplete v zanimive pogovore o vsakdanjih novostih v časopisju.
Pravi, da je to ena izmed njenih najlepših študentskih služb: »Moja najboljša služba. Lahko povežem delo in nekaj, kar rada počnem v prostem času. To pa so knjige.«Eden izmed glavnih atributov knjigarne je tudi izmenjevanje knjižnih nasvetov in priporočil: »Všeč mi je, da se lahko s strankami veliko pogovarjam o knjigah. Gre za vzajemna priporočila, svetujem jim, katero knjigo naj izberejo, oni pa mi poročajo o tem, kaj dobrega so že prebrali,« še dodaja.
Strinja se, da je nova knjigarna velik dobrinos h kulturnemu dogajanju v mestu in širitvi bralne kulture: »Ljudje se zelo zanimajo za dogodke, ki jih organiziramo.« Dodaja še, da zelo radi pridejo v knjigarno in se zelo zanimajo za vse knjižne novosti ter obstoječo ponudbo: »Zdi se mi, da jim knjigarna tudi ponuja dostop to knjig, ki jih mogoče v drugih ni oz. se le redko najdejo.«
Seveda nam zanima tudi, kaj ljudje najraje kupujejo. “Največ se prodajajo avtorji, ki so dobro poznani na tem področju ali izvirajo iz njega, klasiki, seveda tudi otroške knjige.
Projekt Novel Europe posebej namenjen mladim
Na Beletrini se zavedajo, da je za širjenje bralne kulture med mladimi ključno uporabljati sodobne in privlačne pristope. Letos so v sodelovanju z dijaki in študenti začeli mednarodni projekt Novel Europe, s katerim želijo mlajšim generacijam na inovativen način približati vrhunsko literaturo. Poleg tradicionalnih bralnih klubov bodo v projekt vključili tudi digitalne platforme in družbena omrežja, ki so mladim blizu.
Eden izmed vključenih avtorjev je tudi balkanski Homer, književnik in diplomat, ki je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado Ivo Andrić. Foto: on Beletrina
Projekt vključuje prevode dvanajstih izjemnih evropskih romanov iz dvanajstih jezikov, od tega osem iz manj razširjenih jezikov. Ta dela bodo na voljo v obliki knjižnih publikacij, elektronskih knjig in zvočnih knjig.
Med avtorji so priznana imena, kot so Serhij Žadan (Ukrajina), Sofi Oksanen (Finska), Tomas Espedal (Norveška), Stefan Hertmans (Belgija), Sharon Dodua Otoo (Velika Britanija), Pol Guasch (Španija), Péter Nádas (Madžarska), Lucie Faulerová (Češka), August Strindberg (Švedska), Honoré de Balzac (Francija), Grazia Deledda (Italija) in Ivo Andrić (nekdanja Jugoslavija).
Devet iz teh del bo prevedenih v slovenščino prvič, izbira pa temelji na sodobnih evropskih dilemah, ki so aktualne za mlade, in se pogosto dotikajo tudi osebnih izkušenj ter skrbi.
Del dogodkov bodo povezali tudi s Knjigarno Beletrina v Mariboru, kjer bodo organizirali srečanja z avtorji, prevajalci, delavnice in literarne pogovore pod vodstvom strokovnjakov z literarnega področja. Poleg tega se že povezujejo s srednjimi šolami in fakultetami po Sloveniji, da bi mladim omogočili dinamično in interaktivno doživljanje literature ter jih spodbudili k aktivnemu sodelovanju v literarnih razpravah.
Kaj zanimivega se bo še dogajalo v septembru?
Naslednji dogodek, ki ga lahko ujamete, se bo odvil že 19. septembra ob 18. uri. Literarni popoldnevi v knjigarni se vračajo s predstavitvijo skrivnostnega sveta gliv.
Na drugem septembrskem literarnem popoldnevu bo govora o knjigi, ki prepleta svet gob z osebno zgodbo determinatorke gliv in amaterske mikologinje. Knjigo Zadnja vijoličasta bledivka, ki poleg gob in njihovih številnih zdravilnih učinkov opisuje tudi težko življenjsko pot protagonistke, bo predstavila Katarina Grabnar Apostolides, ki je avtobiografsko obarvano knjigo napisala skupaj s pisateljico Ano Schnabl. Dogodek bo moderirala kreativna direktorica agencije Kreativna baza in pobudnica nastanka knjige Maja Čander.
»Ta knjiga ni gobarski priročnik, ampak je biografija, prepletena z nekaj mojimi najljubšimi gobami in čarom mikologije. Njen namen je spodbuditi dobre odnose med ljudmi in glivami. Knjiga je v bistvu umetnina sama po sebi, saj sva jo z Ano ustvarili skupaj in pokaže, kako je sodelovanje dveh precej različnih oseb lahko zelo produktivno,« je o delu in svojem vtisu soavtorstva pojasnila Katatina Grabnar Apostolides. Gre za edinstveno delo, ki skozi spoznavanje in razkrivanje izvirov ljubezni do gliv zbližuje obe avtorici in v čudoviti svet micelijev in biofluorescenci vabi tudi bralca. Sestavljena je iz osrednjega biografskega dela, ki ponuja nešteto anekdot in doživetij z glivami, od nabiranj in zastrupitev dalje, in dodatka, ki predstavlja nekaj Katarininih najljubših gliv in tudi receptov. Dodatek krasijo še magične ilustracije Ane Jakob Jerčič.
Katarina Grabnar Apostolides (1986) je že od malega najtesneje povezana z gobami. Z njimi je odraščala, spremljale pa so jo tudi na številnih poteh po Evropi. Ko se je leta 2014 vrnila v Slovenijo, se je vpisala v program izobraževanja za določevalca gobjih vrst. Opravila je vse tečaje in izpite, ki so bili na voljo, in tako se že nekaj let ponaša s titulo »determinator samostojni svetovalec«. Aktivna je v štirih slovenskih gobarskih društvih, v okviru katerih pripravlja razstave, ekskurzije in predavanja, sodeluje pa tudi z ljubljanskim Gobnjakom, goriškim zavodom KreaVita in drugimi tovrstnimi organizacijami. Foto: on Beletrina
Če bo vreme dopuščalo, bomo v knjigarni s pomočjo Katarine Grabnar Apostolides pripravili tudi manjšo razstavo gob, vse gobarje, ki se bodo udeležili predstavitve, pa vabimo, da s seboj prinesejo gobe, ki jih ne poznajo, pa bi želeli, da jih določi naša determinatorka.
Študenti lahko koristite številne ugodnosti
Študenti in upokojenci ter imetniki EU kartice ugodnosti za invalide pri Beletrini uveljavljate 15 % popust na knjige založbe Beletrina, predložiti morate le potrdilo o statusu ali izkaznico. Upoštevajo pa tudi Zakon o enotni ceni knjige, ki določa, da popust ne velja za knjige, ki so na trgu manj kot pol leta.
