Skoraj vsak je že slišal fraze o tem, kako gotovina izginja in kako gremo vsi proti popolnoma brezgotovinski družbi. Podatki iz Slovenije pa pripovedujejo precej drugačno zgodbo, kot bi pričakoval glede na to, kako pogosto to slišimo.
Kaj dejansko kažejo številke?
Po zadnji raziskavi Evropske centralne banke je bilo leta 2024 v Sloveniji z gotovino opravljenih 64 odstotkov transakcij na fizičnih prodajnih mestih. Povprečje evrskega območja je pri tem znašalo 52 odstotkov. Slovenija tako ostaja med državami, kjer gotovina pri vsakodnevnem plačevanju igra izrazito pomembnejšo vlogo kot drugod v evroobmočju. To je v nasprotju s splošnim vtisom, da smo vsi že zdavnaj prešli na kartice in telefone.
Zanimivo je tudi, da se delež ljudi, ki gotovino ocenjujejo kot pomembno plačilno sredstvo, ne zmanjšuje, temveč narašča — iz 60 odstotkov v letu 2022 na 62 odstotkov v letu 2024, kaže raziskava ECB. To je nasproten trend od tistega, ki bi ga pričakovali, če bi verjeli napovedim o koncu gotovine.
Paradoks bankovcev
Evropska centralna banka temu pojavu pravi kar paradoks bankovcev: delež gotovine pri vsakodnevnih nakupih se zmanjšuje, skupno povpraševanje po njej pa ostaja visoko. Eden od razlogov je precej preprost: gotovina postaja del osebne krizne rezerve. Vojna v Ukrajini, kibernetski napadi, poplave, požari, nevihte in predvsem možnost daljšega izpada elektrike ali telekomunikacij so v zadnjih letih spremenili tudi priporočila evropskih držav glede tega, koliko gotovine bi moralo imeti gospodinjstvo doma za primer izrednih razmer.
Gledano po vrednosti transakcij, ne le po številu, prevladuje plačilo s plačilno kartico (45 odstotkov), sledijo gotovina (39 odstotkov) in mobilne aplikacije (7 odstotkov). To pomeni, da Slovenci pri manjših vsakodnevnih nakupih — kava, kruh, avtobusna vozovnica — še vedno raje segajo po bankovcih, medtem ko pri večjih nakupih (elektronika, pohištvo, potovanja) prevlada kartica.
Zakaj gotovina ostaja priljubljena
Kot razlog za vztrajanje pri gotovini raziskave navajajo predvsem lažje upravljanje osebnih financ in ohranjanje anonimnosti. Ko plačuješ z gotovino, dejansko vidiš, koliko denarja izgine iz denarnice — psihološki učinek, ki ga kartica ne ponuja v enaki meri, saj je nakup zgolj številka na zaslonu, brez fizične izgube nečesa otipljivega. Prav to je verjetno tudi razlog, zakaj se >gotovina izginja< kot fraza ne ujema povsem z realnostjo — ljudje, ki imajo težave z nadzorom nad porabo, pogosto namenoma izberejo gotovino prav zato, da bi lažje sledili, koliko dejansko zapravijo.
Starost pri tem igra pomembno vlogo.
Delež starejših, ki uporabljajo izključno gotovino, presega 30 odstotkov med vsemi raziskanimi starostnimi skupinami, medtem ko mlajše generacije pogosteje segajo po brezstičnih plačilih in mobilnih aplikacijah. Torej gre bolj za generacijsko razliko v navadah kot za enosmeren, univerzalen trend, ki bi enako veljal za vse.
Kaj to pomeni v praksi?
Če si predstavljaš Slovenijo kot državo, kjer gotovina izginja iz vsakdana, podatki kažejo ravno nasprotno. Smo med tistimi evropskimi državami, kjer se najbolj trdovratno drži starega načina plačevanja. To ni nujno slabo; nekateri ekonomisti opozarjajo, da popolna odvisnost od elektronskih plačil prinaša tveganja v primeru izpada sistema, kar se je izkazalo tudi ob nedavnih kibernetskih incidentih v drugih evropskih državah. Torej, preden zapišeš gotovino med izumrle vrste plačevanja, velja preveriti, kaj dejansko pravijo številke, ne le splošni vtis, ki ga imamo o samih sebi.