Ste se kdaj vprašali, kaj so starši najboljših športnikov, šahistov ali glasbenih virtuozov storili drugače? Morda si predstavljate, da ti otroci niso imeli pravega otroštva, saj je bilo že od rojstva vse posvečeno ozkemu fokusu: izbranemu športu ali igranju glasbenega inštrumenta. A tak pristop je velika napaka.
Za razvoj talenta je namreč optimalen povsem drugačen pristop. Takšen je zaključek nove znanstvene raziskave, ki je analizirala 35.000 najboljših na področju znanosti, glasbe, športa in šaha.
Trenutni model dela z nadarjenimi je napačen
Večina ljudi danes nadarjenost pripisuje otrokom, od katerih tudi kasneje pričakuje največje uspehe. Naj bo to na področju učnega uspeha, športa ali glasbe: kombinacija izjemnih uspehov v zgodnjem otroštvu in leta trdnega dela, usmerjenega v to področje, naj bi pripeljala do elitnih rezultatov. Posledično obstaja več programov, ki skušajo čim bolj zgodaj prepoznati mlade talente in jih specializirati v pravo smer. A ta »logičen« model se v raziskavi ni izkazal kot najbolj uspešen.
Zgodnje zvezde le redko uspešne
Med najbolj presenetljivimi zaključki raziskave je dejstvo, da otroci, ki zgodaj močno izstopajo med vrstniki, običajno ne postanejo najboljši. Tisti, ki so se na najvišji nivo prebili postopoma, so se v zgodnjih letih postopoma izboljševali, a niso bili najboljši v svoji starostni skupini. Kar je še pomembneje: najboljši na svetu se običajno niso specializirali in se posvetili zgolj eni disciplini že v zgodnjem otroštvu. Namesto tega so se spoznali z različnimi aktivnostmi, ki vključujejo različna akademska področja, glasbene žanre, športe in poklice.
Zakaj je pomembna raznolikost?
Raziskava je pokazala zgolj, da je za kasnejši uspeh ključna raznolikost v otroštvu. Na vprašanje, zakaj je temu tako, nam ne daje odgovora. So pa strokovnjaki postavili tri hipoteze, ki bi lahko razložile to presenetljivo odkritje. Hipoteza »išči-in-najdi« razlaga, da izpostavljenost raznolikim področjem poveča verjetnost, da posameznik najde svojo optimalno aktivnost, ki mu najbolj ustreza.
Hipoteza »višje učne sposobnosti« predlaga, da učenje na različnih področjih okrepi splošno sposobnost učenja. To kasneje omogoča lažji napredek, ko je posameznik že na vrhunskem nivoju znotraj izbranega področja. Hipoteza »omejenih tveganj« pa aktivnost na raznolikih področjih povezuje z zmanjšanim tveganjem za izgorelost, nezdravo razmerje med delom in prostim časom, izgubo motivacije in fizične poškodbe.
Če povzamemo vse skupaj: kdor najde idealno področje zase, razvije sposobnost dolgoročnega učenja in ima manjše tveganje za faktorje, ki negativno vplivajo na razvoj kariere, ima večjo verjetnost, da postane del svetovne elite.
To je pravi pristop
Ta raziskava ponuja jasna načela pri vzgoji in razvoju najmlajših. Za začetek se moramo izogibati zgodnji specializaciji in spodbuditi otroke, da raziskujejo raznolika področja, ki jih zanimajo. Ponuditi jim moramo priložnosti in jih podpirati pri več kot le eni aktivnosti. Te naj ne bodo nujno tesno povezane. Kombinaciji tujega jezika in matematike ali pa geografije in filozofije sta enakovredni s stališča otrokovega razvoja.
Celo Albert Einstein, eden najbolj znanih fizikov v zgodovini človeštva, se je od zgodnjega otroštva ukvarjal z glasbo (igral je violino). Tudi različni programi za razvoj mladih talentov bi morali ta načela bolj upoštevati in opustiti tradicionalne pristope.
Novinar
