Slovenski Pravopis 2001 v členih 956 in 962 pravi, da vrstne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola naredimo z obrazili -ji, -ski, -ov, včasih tudi -in. Po vrstnem redu tako dobimo primere kokošji iztrebki, akademijski uslužbenec, lipov med, po premeni -ov v -ev pa še češnjeva marmelada.
Kadar se odločamo med končnicama -ov in -ev pa vselej velja sledeče pravilo: če se podstava končuje na c, j, č, š, ali dž, -ov postane -ev. Primer tega sta slivov kompot proti češnjev kompot.
Po drugi strani, naj bi za tvorjenje svojilnih pridevnikov uporabili obrazilo -in.
Dobimo primera limonov sok in limonina lastnina. V teoriji.
Kaj pa ko reči niso po pravilih?
Najbrž se tudi tebi limonov sok čudno sliši, saj v resnici prevladuje raba limonin sok. Čeprav ne sledi slovničnim pravilom ali zgledom tipa lipov med ali ajdov kruh, je pač naneslo tako, da se večini govorcev zdi pravilneje uporabiti obrazilo -in, kljub temu, da to kaže na svojilni in ne vrstni pridevnik.
Časi strogih in zadrtih slovenistov so minili in v današnjem sproščenem ozračju, jezikoslovci raje opisujejo trende v jeziku, opazujejo rabo med govorci, kot pa da bi vsiljevali slovnična pravila. Če večina ljudi piše in govori na določen način, slednji pristane v kategoriji »slovnično pravilen« ali pa si vsaj prisluži tisto opombo »tudi« v SSKJ-ju.
Vrstni pridevniki iz novejših besed
Znajdemo se v scenariju, kjer se za ustaljene besedne zveze prav dobro ve njihovo slovnično pravilnost. Kravje ali ovčje mleko ne bo nikoli kravino ali ovčino. Enako velja za breskov kompot in slivov džem, slovensko zastavo ter ajdove žgance. Slednji primeri namreč sledijo tradiciji in sistemskim pravilom (izpeljanih iz tradicije) tvorjenja vrstnih pridevnikov.
Prav nasprotno pa velja za novejše besede, kot je prej omenjena limona ali še modernejše kvinojo, marulo, lubenico, pasijonko in čijo. Pisci in jezikoslovci si ne moremo pomagati, da ne bi poskušali tudi teh besed vključiti v sistemska pravila, vendar izkaže se, da je vsakdanja raba vedno korak naprej.
Vrstni pridevniki iz kvinoje, marule, lubenice in čija semen so postali resno vprašanje na Jezikovni svetovalnici ZRC SAZU. Odgovor na vprašanje o tvorbi vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola, je:
Kot že sami ugotavljate, je večina navedenih rastlinskih samostalnikov v rabi dokaj redkih, še toliko bolj to velja za izpeljanke, ki so tvorjene iz njih. Zaradi te sorazmerno slabe gradivne zastopanosti Vam povsem dokončnega sistematičnega odgovora ne moremo dati, ker težko predvidevamo, kakšna oblika pridevnika v pomenu vrstnosti se bo ustalila ob teh novih samostalnikih.
Če povzamemo: sistemska pravila tu ne veljajo. Počakajmo, kaj porečejo govorci.
Govorci ustvarjamo jezik
Tako je zaključni odgovor Jezikovne svetovalnice statistika pojavitev takih in drugačnih oblik vrstnih pridevnikov tvorjenih iz omenjenih novejših besed ženskega spola. Izkaže se, da prevladuje oblika z obrazilom -in. Primeri so kvinojina moka, pasijonkin sirup, čijino olje. Hkrati pa za pistacijo prevladuje slovnično pravilnejša oblika pistacijev namaz.
Obnovimo: vrstne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola načeloma tvorimo z obrazili -ov, -ev, -ji in -ski. Slovenski pravopis sicer predvideva tudi redkejšo rabo obrazila -in, ki pa načeloma kaže na svojilni in ne vrstni pridevnik. Kljub temu pri novejših besedah govorci pogosto tvorimo vrstne pridevnike tudi s končnico -in. In najpomembneje: pravilnejšo obliko bo razkril čas, saj jezikovno normo tvorimo govorci sami.
Čeprav si glede pistacije, kvinoje in moringe še nismo popolnoma na jasnem in nam program celo rdeče podčrtuje slednje besede, pa moramo za dobro pisanje še vedno slediti določenemu naboru neobhodljivih slovničnih pravil.
Pri tem nam lahko pomaga spletna lektorica Amebis Besana. Program zazna 150 različnih napak, od manjkajočih vejic do nepovezanega prilastkovega odvisnika. Besedilo preprosto kopiramo v okence in Amebis Besana nam ga bo pregledala in podala popravke ter predloge. V drugem zavihku nam pomaga še pri pregibanju besed. Za resnejše pisce obstaja tudi plačljiva verzija, ki si jo naložimo na računalnik in zmore vse prej omenjeno ter še več. Piši bolje, uporabi Amebis Besano.
Novinar
