Vpis v srednje šole za mnoge učence predstavlja prvo večjo odločitev, ki jo sprejmejo sami in vpliva na njihovo prihodnost. Celo tisti, ki se vpisujejo na gimnazijo, imajo pogosto veliko možnosti, ki pridejo v poštev. Pri tem naj bi bil program splošnih gimnazij zelo primerljiv, praktično enak.
V praksi pa med gimnazijami kljub temu obstajajo razlike. Če ne drugega, veljajo nekatere gimnazije za težje od drugih. Po eni strani obljubljajo boljšo pripravo na maturo, po drugi strani učence skrbijo slabe ocene in preveč dela v štirih letih gimnazijskega programa. Kaj je torej bolje: težja gimnazija in lažja matura ali obratno?
Program je enak, znanje ne nujno
Dve gimnaziji lahko ponujata identične predmete, pri katerih se v osnovi jemlje enaka učna snov. Vsi bodo pri slovenščini predelali enaka literarna obdobja, se pri matematiki učili računati odvode in integrale, pri biologiji pa podrobno spoznali delovanje celice.
V teoriji to pomeni, da bi tako na »lažji« kot na »težji« gimnaziji lahko pridobili enako znanje. A to se ne zgodi vedno in razlogov je več. Za začetek se na »lažjo« gimnazijo v povprečju vpišejo nekoliko slabši učenci. Še vedno gre za sposobne učence, ki so bili v osnovni šoli nadpovprečni. Pa vendar bosta najboljša v razredu verjetno izbrala »težjo« gimnazijo, tisti nekoliko slabši ali manj motivirani pa »lažjo«.
To pomeni, da profesor na obeh gimnazijah morda že podzavestno nekoliko prilagodi kriterije povprečnemu dijaku – torej že pride do manjših razlik. Do dodatnih razlik pride v motivaciji posameznikov. Če ste obkroženi z geniji, motiviranimi dijaki, ki opravljajo domače naloge, se učijo in se držijo rokov oddaje projektov, boste enako ravnali tudi sami. Če vaši sošolci raje hodijo po žurkah, redno »špricajo« pouk in celo kontrolne naloge ter imajo slabe ocene, boste tudi sami izgubili zagon.
Ocene ne zapirajo vrat, pomanjkanje znanja pa
Pri vpisu na gimnazijo številni že razmišljajo korak dlje – in prav je tako: o vpisu na fakulteto namreč. Pri tem so pomembne ocene in rezultati mature. Treba je torej sprejeti kompromis med gimnazijo, ki bo dobro pripravila na maturo, obenem pa tudi ocene ne bodo preslabe.
A resnica (ki jo je težko sprejeti) je nekoliko drugačna: nekdo, ki ni bil sprejet ali pa je komaj ujel vpis na želeno fakulteto, je najverjetneje pri izbiri napravil napako. Želena fakulteta bo verjetno v vsakem primeru pretežka, torej študija ne bo zaključil ali pa ga bo zaključil šele po več letih trdega dela. Celo nekateri, ki so brez težav prišli do želenega študija, v prvem letniku obupajo. Pri naravoslovnih in tehničnih smereh je običajno pretežka matematika ali fizika.
V tistem trenutku si večina želi, da bi obiskovali težjo srednjo šolo s težjimi kontrolnimi nalogami in višjim standardom. Tako bi bili prisiljeni snov resnično razumeti, ne pa zgolj rešiti nekaj tipskih nalog, ki se vsako leto ponavljajo na testu. Zato pri izbiri gimnazije ne razmišljajte toliko o ocenah, temveč dajte prednost pridobljenemu znanju. Zveni kot kliše, a drži.
Lažja gimnazija ne garantira boljših ocen
Čeprav se sliši logično, da bodo ocene na lažji gimnaziji lepše, to ni vedno res. Na težji gimnaziji bo morda šok ob prehodu iz osnovne šole res večji, morda bodo prve ocene res nekoliko slabše. Potem boste zelo verjetno sprejeli, da gimnazija pač zahteva več truda – če ga boste namenili učenju, tudi ocene ne bodo izostale. Skupaj s sošolci boste v podobni situaciji in za vse bo enako težko. Ker nihče ne želi biti najslabši, se vsi nekoliko bolj potrudijo.
Tudi učenje v skupinah ni redkost. Na lažji gimnaziji se vam hitro zgodi, da boste pristali v razredu manj motiviranih sošolcev, zato boste tudi sami ravnali enako. Šoli boste sicer res namenili zelo malo časa, a ocene ne bodo nujno dobre. Brez truda je namreč težko zadostiti celo nižjim standardom.
Kriteriji, ki so pri izbiri gimnazije zares pomembni
Pri izbiri gimnazije torej ne pustite, da vas premaga strah pred ocenami. Ocene bodo odraz vašega znanja, ne izbire gimnazije. Obstajajo precej pomembnejši razlogi, zakaj izbrati neko gimnazijo. Za začetek je pomemben program: poleg splošne gimnazije na primer obstajajo še klasične, ekonomske, tehniške in umetniške gimnazije.
Ni vseeno, katero izberete, saj se predmetniki med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z izbiro ne omejite pri vpisu na študij. Izbira klasične gimnazije je na primer manj primerna, če bi kasneje študirali fiziko (vpis ni nujno nemogoč, a vam bo manjkalo veliko predznanja pri naravoslovnih predmetih).
Če zaenkrat sploh ne veste, kaj bi kasneje počeli, je splošna gimnazija najbolj varna izbira. Precej banalen, a praktičen kriterij je bližina in logistika: kako boste vsak dan prispeli do gimnazije in koliko časa boste potrebovali za pot? Boste stanovali v študentskem domu?
Nato razmislite o posebnostih posameznih gimnazij: nekatere v tretjem in četrtem letniku nudijo program mednarodne mature, druge omogočajo učenje več tujih jezikov, tretje imajo močne povezave za mednarodne izmenjave, nekatere nudijo dodatne ugodnosti in boljše pogoje športnikom, druge več ekskurzij in obšolskih dejavnosti.
Vse to, skupaj z osebnim občutkom (ki ga dobite na informativnih dnevih, dnevih odprtih vrat in ostalih ponudbah za učence), so pomembni kriteriji – ne pa strah pred slabimi ocenami. Seveda upoštevajte tudi nasvete in izkušnje starejših, ki že obiskujejo gimnazijo. A ne pustite, da vas ti preveč prestrašijo.
Novinar
