Osnovnošolci se v devetem razredu prvič srečajo z zares pomembno odločitvijo, ki ima lahko močan vpliv na kasnejše življenje. Izbira srednje šole vsekakor ni enostavna, saj se od najstnikov pričakuje, da naenkrat začrtajo svojo karierno pot.
Starši jim pri tem skušajo pomagati, kakor najbolje znajo. A včasih pri tem napravijo usodno napako, ki skrha njihov odnos z otrokom in vpliva na njegov uspeh v srednji šoli. V najslabšem primeru je lahko vzrok za nezadovoljstvo z izbiro in celo kasnejšim prepisom drugam.
Ko pride do nestrinjanja
Precej pogosto se zgodi, da otrok izbere šolo, ki se staršem ne zdi najboljša izbira. Ker imajo več izkušenj, so bolj zreli, odgovorni in razmišljajo bolj dolgoročno, se staršem pogosto zdi, da morajo ukrepati in preprečiti »napačno« odločitev. Morda se zavedajo, da plača v tem poklicu ni preveč blesteča, da poklic nima prihodnosti, ali pa je poklic izjemno (fizično) zahteven.
Nekateri menijo, da so njihovi otroci bolj sposobni in »jih je škoda« za opravljanje določenega poklica, spet drugi ne verjamejo, da bodo otroci izbrano šolo uspešno zaključili. Včasih se jim zdi, da so otroci šolo izbrali le zaradi prijateljev, lepe predstavitve na informativnem dnevu ali novih računalnikov, s katerimi šola vabi bodoče dijake. V vseh teh primerih pride do nestrinjanja glede izbire.
Ko odločitev sprejmejo starši
V primeru nestrinjanja starši reagirajo različno. Nekateri otroku pustijo povsem prosto pot in si mislijo svoje. Drugi otroku razložijo, da bi se sami sicer odločili drugače, a ga bodo podprli pri katerikoli izbiri. Tretji pa na vsak način skušajo otroka prepričati v svojo izbiro in ga posredno ali celo neposredno prisiliti, da se vpiše na določeno šolo.
Pomembno se je zavedati, da v primeru stalnega prigovarjanja staršev in navajanja argumentov za določeno izbiro, odločitev ne sprejme otrok – sprejmejo jo starši, otrok jim le ugodi in se vda v usodo. A ravno to je lahko najslabši scenarij, ki vodi v dolgoročno nezadovoljstvo. V nadaljevanju so predstavljene mogoče posledice takšnega ravnanja.
Ko prvič postane težko
Kadar po nestrinjanju obvelja odločitev staršev, je lahko nekaj časa na videz vse v redu. Otrok se sprijazni z izbiro, ki mu morda niti ni bila toliko slabša od njegove najljubše možnosti.
Problem se pojavi, ko v srednji šoli prvič postane težko. Ko pride prva slaba ocena ali težka kontrolna naloga. Ko pristane v razredu sošolcev, s katerimi se ne ujame. Ko ima problem z razredničarko ali drugimi profesorji. Takrat se spomni, da si je pravzaprav želel pristati drugje. Razmišlja o tem, da na drugi šoli teh težav ne bi bilo (čeprav to morda sploh ne drži). Ker odločitev ni bila njegova, zanjo ne more prevzeti odgovornosti in okrivi starše.
Verjetnost, da se s problemom ne bo spopadel aktivno, temveč bo pred njim bežal in iskal izgovore, je dosti večja. To pomeni, da se na primer zaradi slabe ocene ne bo več učil, temveč bo prepričan, da je bila njegova prva izbira lažja in bi tam prejemal boljše ocene. Ni nujno, da bo staršem povedal, da so »krivi« za negativne posledice, lahko pa se zgodi, da bo točno to razmišljal.
Kaj torej storiti?
Odločitev morajo torej sprejeti otroci. Starši lahko otroke seznanijo s čim več objektivnimi dejstvi, jim omogočijo, da si šole ogledajo na dnevu odprtih vrat in informativnem dnevu, jih povežejo z znanci, ki so obiskovali določeno šolo ali opravljajo določen poklic – a vse to na čim bolj nevtralen način.
Lahko jih opozorijo na določena tveganja ali negativne plati, ki jih otroci morda ne vidijo. Lahko jim tudi pojasnijo, kako bi se odločili sami, če bi bili na njihovem mestu (a točno s temi besedami: »Če bi se jaz sedaj moral odločiti, bi … A ti zase razmisli, kaj ti je pomembno in katera odločitev je prava zate.«
V primeru, da otrok pri odločitvi zares napravi napako, ki jo kasneje tudi sam obžaluje, se še vedno lahko prepiše drugam. V tem primeru sicer »izgubi« kako leto, a se pri tem ogromno nauči. Poleg tega pa do konca življenja ve, da je preizkusil svojo prvo izbiro, ki dejansko ni bila prava zanj. »Izgubljenega« leta ne bo nikoli obžaloval, izgubljeno priložnost verjetno bo.
Novinar
