Ali se doktorat v Sloveniji izplača?

Po zaključenem magistrskem študiju imaš na voljo veliko priložnosti, ki jih moraš pretehtati, in na koncu sprejeti odločitev. Pri tem se morda sprašuješ, če je vredno še nadaljnjih nekaj let posvetiti doktorskemu študiju.

Se doktorat v Sloveniji sploh izplača? Je vreden potrebnega truda, stresa, časa in relativno nizkega plačila? Odgovor ni enoznačen – odvisno je od tega, kaj ti doktorat pomeni in zakaj bi se zanj odločil. Pravo vprašanje se torej glasi: »Ali se MI doktorat izplača?«

Kaj pomeni »izplača« — postavi merila

Preden ocenjuješ, premisli, kaj ti je pomembno: denar (kratkoročna plača), dolgoročna kariera (zaposljivost in možnosti za napredovanje), nove veščine (programiranje, vodenje projektov, pisanje znanstvenih objav), ali osebno zadovoljstvo (radovednost, raziskovanje, status).

Zapiši si razloge, zaradi katerih sploh razmišljaš o doktorskem študiju in lastna pričakovanja, kaj naj bi ti doktorat prinesel. Šele potem poglej, če pričakovanja ustrezajo realnosti in bi ti doktorat prinesel želene rezultate. Na ta način bo tvoje odločanje dosti bolj objektivno in manj verjetno je, da boš pri odločanju podlegel pričakovanjem drugih. Ne pozabi, končna odločitev je tvoja!

Finančni vidik: kratkoročni in dolgoročni

Tekom doktorata, torej nekako tri do pet let, ne pričakuj visokega plačila. V Sloveniji imaš možnost doktorat opravljati kot mladi raziskovalec, za kar lahko pričakuješ do okrog 1500 evrov neto na mesec. Glede na področje je to lahko dosti manj kot v industriji. Vprašanje je torej, če ti pridobljen doktorski naziv zagotovi višjo plačo. Zagotovi žal ne, lahko pa pomaga.

Po nekaterih podatkih doktorji znanosti v Sloveniji lahko pričakujejo plače, ki so 50 odstotkov in več nad povprečjem, a je trg zanje precej omejen – odvisno tudi od področja. Ocena povprečne bruto plače v Sloveniji za leto 2024 tako za doktorje znanosti znaša 3.000 evrov in več, za opravljen magisterij 2.400 do 2.700 evrov, medtem ko za posameznike z opravljeno višjo ali visoko šolo ta znaša 2.100 do 2.400 evrov. A te podatki ne povejo veliko, saj je ogromno odvisno od regije, panoge in konkretnega delovnega mesta.

Če boš ostal v javnem sektorju, je tvoja plača neposredno odvisna od stopnje izobrazbe. V tem primeru ti torej doktorat prinese višjo plačo in relativno enostavno lahko izračunaš, koliko ta znaša. Sicer je najbolje, da se pozanimaš tam, kjer si kasneje lahko obetaš delovno mesto. Skušaj navezati stik z ljudmi, ki opravljajo podobno delo, kar ti bo pomagalo tudi kasneje pri iskanju zaposlitve.

Zaposljivost in karierne priložnosti

Verjetno si kje že slišal, da doktorjev tako ali tako nihče ne potrebuje, in podjetja raje zaposlijo manj izobražene, ker jih ti manj stanejo. A statistika kaže, da je med doktorji zelo visoka stopnja zaposlitve.

Glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2020 je bilo 95 % doktorjev in doktoric znanosti zaposlenih ali samozaposlenih, od tega jih je imelo 82 % zaposlitev za nedoločen čas. Največ, 35 %, jih je bilo zaposlenih v visokošolskem sektorju. 29 % jih je delalo v poslovnem sektorju in 28 % v državnem sektorju.

Ta relativno enakomerna porazdelitev po različnih sektorjih tudi razbije mit, da z doktoratom lahko delaš le na fakulteti ali inštitutu in si torej omejen na akademsko kariero. Možnosti si z doktoratom ne omejiš, kvečjemu razširiš. Je pa dejstvo, da je doktorat namenjen predvsem tistim, ki jih zanima raziskovanje in znanstven pristop k problemom in vprašanjem.

Kar 71 % doktorjev in doktoric znanosti se namreč tudi kasneje ukvarja z raziskovanjem in/ali eksperimentalnim delom. V industriji zato lahko pričakuješ delovno mesto na področju raziskave in razvoja, projektno vodenje in pozicije, ki obsegajo zahtevne analize in kritično mišljenje.

Odvisno tudi od področja

Dejstvo je, da na nekaterih področjih potrebujemo več doktorjev znanosti kot drugje. To se odraža tudi na stopnji dolgotrajne brezposelnosti. Glede na podatke ZZRS je ta najvišja med doktorji znanosti s področja umetnosti, družbenih ved, humanistike, novinarstva in informacijske znanosti. Poleg stopnje brezposelnosti in višine plače po opravljenem doktoratu pa moraš upoštevati še en faktor: tako imenovani oportunitetni strošek.

Ta je značilen predvsem za nekatere naravoslovne in tehnične vede, izstopa predvsem računalništvo. Po opravljeni 2. bolonjski stopnji se namreč lahko zaposliš neposredno v industriji, kjer začneš z višjo plačo, kot če se odločiš za doktorat. V času, ki bi ga porabil za opravljanje doktorata, pa tudi v industriji že napreduješ (tako strokovno kot finančno). Vprašanje je, kdaj, če sploh, bo nekdo, ki se je odločil za doktorat, ujel kolega, ki je uspešno kariero v industriji začel takoj po opravljeni 2. bolonjski stopnji.

Tjaša Sušnik

Novinar