Odločitev za doktorski študij je ena najzahtevnejših akademskih in kariernih odločitev. Doktorat ti lahko odpre vrata v raziskovanje, visokošolsko poučevanje in specializirane karierne poti, hkrati pa zahteva večletno predanost, visoko stopnjo samodiscipline in veliko osebnih prilagoditev. Če se odločiš za doktorat, si s tem zapečatiš naslednjih nekaj let življenja, če se odločiš proti, ima lahko to posledice vse življenje. Ravno zato je pomembno, da k tej odločitvi pristopiš premišljeno.
Prednosti doktorata
Z doktoratom se lahko specializiraš za določeno področje, ki te v najboljšem primeru tudi izjemno veseli in zanima. S svojimi raziskavami prispevaš k novemu znanju na tem področju. Opravljen doktorat ti lahko odpre vrata do različnih akademskih položajev, vključno z rednimi profesorskimi mesti ter vladnimi ali industrijskimi raziskovalnimi položaji.
Poleg tega doktorat v nekaterih panogah izboljša kvalifikacije za vodilne položaje, s čimer je povezana tudi višja plača. Tekom doktorskega študija poleg specializiranega znanja namreč razviješ vrsto prenosljivih veščin: napredno analizo podatkov, kritično mišljenje, projektno vodenje, pisanje znanstvenih člankov in pridobivanje finančnih sredstev. Poleg teh, bolj »materialnih« in očitnih prednosti, si na pridobljen doktorski naziv lahko ponosen in ti to osebno veliko pomeni. Bodimo iskreni, doktorski naziv je v naši družbi še vedno povezan z določenim statusom in prestižem.
Slabosti doktorata
Doktorat zahteva čas: 3 do 7 let, v nekaterih primerih še več. Od tebe se pričakuje predanost, vztrajnost in čustvena vzdržljivost. Nekateri občutijo izolacijo, pritisk po objavah in negotovost glede prihodnje zaposlitve. Tudi nenehni neuspeli eksperimenti, nepričakovane ovire in druge frustracije se lahko naberejo. Izkušnja je močno odvisna od mentorja in raziskovalne skupine. Slabo voden projekt lahko pomeni izgubljena leta in nenehne frustracije.
Če se za doktorat odločiš, je ključna izbira dobrega mentorja. Še en velik minus doktorskega študija je finančni vidik. Mesta mladih raziskovalcev so omejena (in ne prinašajo bajnega plačila), enako velja za štipendije. Zavedati se moraš tudi, da je na trgu dela vse več mladih doktorjev in doktoric znanosti, čeprav številna delovna mesta ne zahtevajo take stopnje izobrazbe. Lahko se ti torej zgodi, da boš po opravljenem doktoratu sprejel delovno mesto, za katero doktorat sploh ni bil potreben.
DA ali NE -> Zakaj?
Namesto, da na vprašanje o doktorskem študiju skušaš odgovoriti z »DA« ALI »NE«, se najprej vprašaj »Zakaj?«. Šele tehten razmislek o lastnih razlogih, zaradi katerih razmišljaš o doktorskem študiju, ti odpre možnosti za argumentacijo. Te res veseli raziskovanje ali izpolnjuješ pričakovanja drugih? Je doktorat zate pomemben korak na želeni karierni poti ali le najpreprostejša odločitev, ker ne veš, kaj bi počel sicer? Namesto, da se le s tem, kako bo doktorat potekal naslednjih nekaj let, začni na koncu.
Kaj boš počel po opravljenem doktoratu? Bi rad postal profesor ali te vleče v industrijo? Nato poglej razpise za delovna mesta, ki se ti zdijo zanimiva. Pozoren bodi na delovne naloge, plačo in zahtevane kvalifikacije. Morda boš ugotovil, da za želeno pozicijo doktorata ne potrebuješ (ali obratno, da brez dokorata nikoli ne boš mogel napredovati do mesta, ki si ga želiš). To ti bo pomagalo tudi pri izbiri teme raziskave.
Dobro se informiraj
Pri sprejemanju katerekoli pomembne odločitve so ključne kakovostne informacije, tako objektivna dejstva kot izkušnje iz prve roke. Preglej razpise za financiranje (ARIS/ARRS) in plačne razrede: ustvari si jasno finančno sliko. Če imaš še več časa (na primer ravno začenjaš s prvo ali drugo stopnjo bolonjskega študija), skušaj ugotoviti, katera tema te resnično zanima.
Udeležiš se lahko neobveznih seminarjev, dodatnih izobraževanj in obštudijskih aktivnosti s tega področja. Vse to so tudi odlične priložnosti za mreženje in morda spoznaš tudi bodočega mentorja. Tudi študentsko delo je odlična priložnost, da se pobliže spoznaš z raziskovanjem in področjem raziskav, kjer bi lahko opravljal doktorat. Če imaš možnost, se pogovori s sedanjimi in bivšimi doktorandi iste skupine. Prosi jih, da ti opišejo običajen delovni dan ali teden, vprašaj jih po vzdušju v skupini in mentorjevem značaju.
Novinar
