Odločitev za doktorat je lahko ena najpomembnejših kariernih in življenjskih odločitev. Temu primerno moraš dobro pretehtati različne možnosti, preden se odločiš, ali se boš sploh podal na to akademsko pot, na katerem področju boš raziskoval in pri kom boš doktorat opravljal. Pri tem je velik problem pomanjkanje informacij.
Večina študentov sprejme odločitev glede na lasten občutek in pričakovanja drugih. A to je napaka, ki jo potencialno lahko obžaluješ naslednjih nekaj let (ali pa vse življenje, če se za doktorat ne odločiš). Naj ti pri odločitvi pomagajo dejstva in objektivni podatki, ugibanja. Spodaj je le nekaj pomembnih stvari, ki jih moraš vedeti, preden se odločiš za doktorat.
Doktorat ni samo »nadaljevanje študija«
Mnogi študenti po magistrskem študiju razmišljajo o doktoratu kot o naravnem naslednjem koraku, a resnica je, da gre za popolnoma drugačno izkušnjo. Medtem ko je magistrski študij večinoma strukturiran, z jasnimi nalogami, predavanji, izpiti in ocenami, je doktorat precej bolj odprt in brez natančno začrtane poti. Uspeh je močno odvisen od tvoje samodiscipline, organiziranosti in sposobnosti reševanja težav. To tudi pomeni, da uspeh na magistrskem študiju ne zagotavlja uspešnega in enostavnega doktorata.
Koliko časa traja in kaj zahteva
Doktorski študij običajno traja od 3 do 5 let, lahko pa tudi dlje. Poleg pisanja doktorske disertacije vključuje tudi objavo znanstvenih člankov, udeležbo na konferencah, pripravo predstavitev za seminarje in konference, administrativno delo ter pogosto tudi poučevanje ali vodenje vaj za dodiplomske študente.
Dela je veliko, denarja niti ne
Žal se moraš zavedati, da doktorat ni le intelektualni izziv, temveč tudi finančni. Številni doktorandi so zaposleni kot mladi raziskovalci ali asistenti, vendar plače pogosto niso visoke. V Sloveniji si kot mladi raziskovalec uvrščen v 22. plačilni razred, kar je v letošnjem letu pomenilo 2.332,62 evrov bruto oziroma približno 1.490 evrov neto.
To glede na stopnjo izobrazbe, zahtevnost in delovno obremenitev ni veliko. Plače v industriji so pogosto dosti višje, seveda odvisno od področja. Kot omenjeno na začetku, pri doktorskem študiju ne gre za študij v običajnem pomenu besede, temveč za zaposlitev. Pri tem ne pričakuj, da bo tvoje delo omejeno na 8-urni delovnik. Veliko je odvisno od raziskovalnega področja, na katerem boš opravljal doktorat, in s tem povezane narave dela. Če doktorat vključuje raziskovalno delo v laboratoriju, se to lahko zavleče v pozne večerne ure. Tudi sestanki, predvsem z raziskovalci iz drugih časovnih con, se lahko odvijajo v neobičajnih urah.
Je pa res, da danes podobno velja tudi za številna druga delovna mesta. Potrebno je tudi omeniti, da doktorat ne pomeni nujno tudi delo mladega raziskovalca (tu so mesta namreč omejena). Nekateri se odločijo tudi za doktorat, ki ga financirajo sami. V tem primeru za svoje raziskovanje ne prejemaš plačila, »letnike« pa si moraš celo plačevati. A če je želja po doktorskem nazivu velika, je tudi to ena izmed možnosti.
Področje tvojega raziskovanja bo zelo ozko
Si našel zanimivo temo, področje, na katerem bi z veseljem raziskoval? To je prvi korak, brez katerega se doktorata nikakor ne loti! Če te tema resnično ne veseli, boš naslednjih nekaj let trpel. Ko najdeš zanimivo področje, bodi zelo pozoren na specifično ozko temo, s katero se boš ukvarjal med doktoratom. Je še tako zanimivo? Raziskoval boš namreč le majhen košček zelo ozkega področja. In to več let. Posledično veliko mladih raziskovalcev s časom nekoliko izgubi interes in vse skupaj postane le še odštevanje dni do uspešno zaključenega doktorata.
Zato se ne navduši preveč nad priljubljeno splošno temo, temveč se pozanimaj o specifikah:
- Na katero vprašanje boš s svojim raziskovanjem skušal odgovoriti?
- Katere metode boš uporabljal pri svojem raziskovanjenju?
- Katera nova znanja in veščine boš pridobil?
- Boš večino časa sam zaprt v laboratorij ali boš veliko ekipnega dela?
- Koliko časa boš preživel v laboratoriju? Koliko časa boš na terenu? Koliko časa boš obdeloval podatke?
- Bo tvoje delo vključevalo tudi poučevanje in vodenje vaj? Za kateri predmet in v kakšnem obsegu?
Izbira mentorja je ključna
Kot doktorski študent si popolnoma odvisen od svojega mentorja. Dokler se on ne odloči, da rezultati tvojega raziskovanja zadoščajo za pridobitev doktorskega naziva, tega pač ne boš dobil.
Je tudi oseba, ki te lahko vodi tako pri akademski kot tudi osebni rasti. Žal je lahko tudi oseba, ki te izkorišča, izvaja pritisk ali se s tabo preprosto ne ujame. Preden se odločiš za doktorat je zato ključno, da se s potencialnim mentorjem spoznaš in si skušaš ustvariti čim bolj realno sliko in pričakovanja: je to oseba, s katero boš v prihodnjih nekaj letih z veseljem sodeloval?
Pogovori se tudi z doktorskimi študenti, ki pri istem mentorju trenutno opravljajo doktorat (ali so ga pred kratkim zaključili): kakšno je vzdušje v izbrani raziskovalni skupini? Že od samega začetka bodi pozoren na odzivnost in komunikacijo. Če potencialni mentor potrebuje celo večnost, da odgovori na tvoj mail, in nima časa za sestanek, je to prvi alarm.
Normalno je, da so profesorji in raziskovalci zelo zasedeni, potujejo na konference in podobno. Kljub temu je ključno, da si tudi zate lahko vzame dovolj časa in ti nameni dovolj pozornosti. Sicer se pripravi na frustracije v prihodnosti.
Novinar
