Z doktoratom je povezanih veliko nasprotujočih si mnenj in prepričanj: nekateri ga idealizirajo, drugi se ga bojijo. Nekateri govoriji iz lastnih izkušenj, drugi imajo do doktorjev znanosti predsodke ali celo prezir. Ob vseh nasvetih in zgodbah iz prve roke se hitro ustvarijo miti, ki lahko zavajajo pri odločitvi ali načrtovanju. Spodaj te čaka nekaj najpogostejših mitov, ki glede na objektivne podatke ne držijo.
Doktorat ti zagotovi akademsko kariero
Resnica: doktorat poveča možnosti za akademsko pot, a ne zagotavlja stalne zaposlitve. Število stalnih mest v univerzitetnem okolju je omejeno, zato veliko doktorjev išče začasne priložnosti za raziskovanje (tudi v tujini) ali se preusmeri v industrijo. Če ti je akademska kariera pomemben cilj, preveri kadrovsko sliko na svoji instituciji in se posebej trudi pri objavah, mreženju in pridobivanju izkušenj z mentorji, ki imajo uspešno karierno mrežo v akademskem okolju.
Doktorat je samo za genije
Resnica: bolj kot izjemna inteligenca, je za uspešen doktorat ključna vztrajnost. Uspeh pogosto temelji na disciplini, radovednosti in dobri organizaciji dela. Veliko pomembnejše kot talent so priprava, izbira pravega mentorja in učenje. To še zdaleč ne pomeni, da je vsak sposoben opraviti doktorat, a odločilne so druge sposobnosti in veščine, kot nekateri predvidevajo.
Doktorat je finančna napaka
Resnica: začetne plače doktorandov so običajno nižje kot v nekaterih industrijskih karierah, vendar doktorat prinaša prenosljive veščine, ki povečajo tvojo dolgoročno vrednost na trgu dela. Če z doktoratom ciljaš na raziskovanje in razvoj v industriji, farmaciji ali so tvoj cilj visoko usposobljene analitične vloge, se lahko donosi občutno izboljšajo z doktorskim nazivom. Do nekaterih pozicij brez opravljenega doktorata sploh ne moreš napredovati, in to celo v industriji. Celo nekatere vodilne vloge zahtevajo opravljen doktorat. Pomembno pa je, da poskrbiš za financiranje in se izogneš samoplačništvu, če je to le mogoče.
Doktorat traja točno 3 ali 4 leta
Resnica: formalne dolžine programov so smernice, realno trajanje pa je zelo odvisno od discipline, mentorja, financiranja in narave projekta. Nekateri zaključijo v predvidenem roku, drugi potrebujejo dlje. Pred vpisom preveri povprečno trajanje pri mentorju in skupini. To ti da bolj realno sliko in prepreči neprijetna presenečenja.
Doktorat prinaša strokovno znanje, ne pa mehkih veščin
Resnica: velja ravno nasprotno — komunikacija, projektno vodenje, pisanje prošenj za financiranje, timsko sodelovanje in poučevanje so ključne kompetence. Te veščine so tiste, ki ti omogočajo prehod v industrijo ali vodenje lastnih projektov po doktoratu. Glede na področje seveda obstajajo razlike, a redki doktorandi so večino časa sami zaprti med štiri stene laboratorija. Običajno so z doktorskim študijem povezane tudi mednarodne izkušnje: v obliki konferenc, seminarjev ali celo krajših raziskovalnih izmenjav v tujini. Tudi to so pomembne kompetence za osebni in profesionalni razvoj. Sodobni doktorati so pogosto kljub ozki temi zelo interdisciplinarni in morda boš moral sodelovati z drugimi laboratoriji, inženirji, statistiki ali industrijskimi partnerji.
Za delo v industriji je doktorat nesmiseln
Resnica: Ogromno je odvisno od posameznega področja, podjetja in specifičnega delovnega mesta. Pri računalniških poklicih ima formalna izobrazba zelo majhen pomen, zato je doktorat v poslovnem sektorju pogosto zares nepotreben. V kemijski industriji in velikih farmacevtskih podjetjih se za vodenje raziskav in razvoja skoraj vedno pričakuje opravljen doktorat. Mnogi sektorji cenijo sposobnost reševanja kompleksnih problemov, vodenja raziskav in analize podatkov, ki jih prinašajo doktorji znanosti.
Novinar
