Kljub odloku vlade Republike Slovenije 15. 3. 2020, ki je zaradi preprečevanja okužb s koronavirusom predvideval tudi izselitev skoraj vseh študentov iz študentskih domov, je ministrica za izobraževanje, dr. Simona Kustec, dne 17. 3. 2020 zagotovila, da se tistih študentov, ki so kljub odloku v domovih ostali, na silo ne bo izseljevalo. Kdor v domovih ostaja, ostaja na lastno odgovornost.
Skladno z odlokom se je sicer domov vrnilo že kar 90 odstotkov študentov. Med tistimi, ki ostajajo v študentskih domovih, je polovica takšnih, ki jim odlok nadaljnje bivanje dovoljuje. Gre za študente, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu, za študente tujce, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega prebivanja, ter študentske družine. Za ostale je odlok sicer predvideval izselitev.
Vsi študentje, ki v študentskih domovih še bivajo, naj bodo odgovorni ter se držijo ukrepov za preprečevanje okužb.
![umivanje rok](https://www.student.si/wp-content/uploads/2020/03/wash-hands-4925790_1920-1024x517.jpg)
Ministrica je izrazila upanje, da se študentje zavedajo tveganja, ki jih njihova odločitev prinaša zanje in za vse druge, s katerimi se bodo srečevali.
Mnogo študentov pa je bilo mnenja, da bi večje tveganje pomenila nasilna izselitev vseh študentov. Na Študentski organizaciji Slovenije – ŠOS so opozarjali na številne negativne posledice izselitve vseh študentov iz študentskih domov, predvsem v povezavi s prevozom do doma zaradi ukinitve javnega prevoza ter ogroženostjo domačih sorodnikov, ki spadajo v rizično skupino. Tem bi študentje lahko – v najslabšem primeru – domov prinesli tudi novi koronavirus.
![Screenshot ŠOS opozorila](https://www.student.si/wp-content/uploads/2020/03/20200319_110346-263x300.jpg)
Vir slike: screenshot facebook objave Študentske organizacija Slovenije – ŠOS
Sicer so na ŠOS študente že prej pravilno opozarjali na vsakodnevne zaščitne ukrepe, ki so v času svetovne pandemije še tako pomembni.
Novinar
Prepričan sem, da velika večina študentov v študentskih domovih ni ostala zaradi tega, ker bi sami tako želeli, temveč zato, ker so bili v to prisiljeni na tak ali drugačen način. Mnogi študentje delajo v trgovinah in drugih dejavnostih, ki trenutno še vedno delujejo, v mestu, v katerem študirajo, drugi imajo doma ranljive skupine in oziroma ali so v študentskem domu v samoizolaciji.
Ker storitve bivanja v študentskih domovih niso mogli zagotoviti, se mi zdi logično, da za tako storitev študentje ne bomo dolžni plačati oziroma bi moral biti ta znesek štet v dobropis za prihodnje mesece. Storitve, ki je nismo mogli koristiti, tudi plačati ne bi smeli.