Za opravljeno študentsko delo poleg izkušenj na račun dobiš tudi nekaj denarja – svojo neto plačo. Ta ni enaka bruto znesku, ki ga plača delodajalec. Kaj vse torej obsega bruto urno postavka, kateri davki in prispevki se plačujejo od študentskega dela, komu ter koliko? Preberi si, kako je obdavčeno študentsko delo.
Kaj šteje kot študentsko delo?
Za začasno in občasno delo dijakov in študentov je pomembno, da imaš status študenta oziroma status dijaka v Republiki Sloveniji in si že dopolnil 15 let. Začasno in občasno delo dijakov in študentov lahko opravljaš tudi, če imaš status udeleženca izobraževanja odraslih, se izobražuješ po javno veljavnih programih izobraževanja in si mlajši od 26 let. Poleg tega ne smeš biti zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb.
Delo lahko opravljaš le na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik s koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. En izvod potrjene napotnice moraš prejeti ob začetku dela. Od 8. februarja 2025 je najnižja bruto urna postavka za študentsko delo 7,34 evra. A to še zdaleč ne pomeni, da boš toliko prejel na račun. V nadaljevanju si preberi, zakaj je temu tako.
Katere prispevke in dajatve se plačuje?
Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Poleg tega se plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev.
Od zneska na napotnici, zmanjšanega za 10 odstotkov, se plačajo prispevki dijaka oziroma študenta:
- Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka.
Na znesek na napotnici, zmanjšan za 10 odstotkov, delodajalci plačajo:
- Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 odstotka.
- Prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka.
- Prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v višini 1 odstotka (za dijake in študente, starejše od 18 let, ki so državljani Slovenije).
- Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 odstotka.
Kdo poskrbi za plačilo prispevkov?
Na srečo ti o plačilu ustreznih prispevkov in dajatev ni potrebno skrbeti. Koncesijsko dajatev v višini 16 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2 odstotka plačajo delodajalci od zneska na napotnici. Prispevke in dajatve pa obračuna in odvede posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Tebi torej ni treba storiti ničesar, je pa dobro razumeti, kaj je razlika med neto in bruto zneskom ter koliko v resnici »staneš« delodajalca.
Kaj pa DDV?
Doslej so bili omenjeni le prispevki in dajatve, ki so vezani na različna neposredna zavarovanja, pokojnino in koncesijske dajatve. Davek na dodano vrednost oziroma DDV se namreč že skriva v njih, in sicer ga plača posrednik začasnih in občasnih del dijakom in študentom.
To torej pomeni, da se DDV plača od koncesijske dajatve (16 odstotkov) in dodatne koncesijske dajatve (2 odstotka). Poleg tega se DDV obračuna od prispevkov delodajalca (15,74 odstotka), torej od prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo posrednik, ki jih zaračuna drugi osebi, h kateri je bil napoten dijak oziroma študent. Sredstva iz koncesijske dajatve se namenjajo v proračunski sklad za sofinanciranje štipendij, delovanje Študentske organizacije Slovenije in kritje stroškov posrednikov. Tebi pa tudi glede DDV ni potrebno skrbeti, saj je že vsebovan v drugih prispevkih in ti prav tako ni treba storiti ničesar.
Novinar
