Konec koledarskega leta pomeni tudi konec obdobja, ki se upošteva pri izračunu dohodnine za leto 2025. Ta je za številne še vedno uganka, čeprav bi moral vsak, tudi študent, razumeti, za kaj gre in kaj se upošteva pri izračunu. Preberi si, kaj moraš vedeti o dohodnini, da dohodnina ne bo več nepojasnjeno presenečenje.
Osnove dohodnine za študente
Dohodnina pomeni davek od dohodkov fizičnih oseb, tudi dijakov in študentov. Pri njenem izračunu se upoštevajo vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu od 1.1. do 31.12. Čeprav je postopek v celoti avtomatiziran (torej ti nikamor ni treba javljati svojega zaslužka študentskega dela), lahko za lastne potrebe že predčasno opraviš informativni izračun dohodnine.
Glede dohodnine moraš ukrepati zgolj, če želiš uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve. V tem primeru moraš najkasneje do 5.2. poslati zahtevek prek eDavki ali na finančni urad. Tudi v primeru, da ti je bila med letom odvedena akontacija dohodnine, tvoji bruto dohodki pa niso presegli pripadajočih olajšav, ti napovedi za odmero dohodnine ni treba oddati, saj boš preveč plačano akontacijo dobil povrnjeno samodejno.
Obdavčljivi dohodki
Pri izračunu dohodnine se upoštevajo vsi obdavčljivi dohodki, torej vsi dohodki, ki niso izrecno oproščeni oziroma izvzeti z zakonom. To so:
- dohodki za opravljeno delo prek študentskega servisa,
- dobiček iz kapitala,
- dohodki iz premoženja (dividende, obresti in najemnine),
- katastrski dohodek,
- dohodki iz premoženjskih pravic (na primer avtorski honorar) in
- različne nagrade.
Posebna osebna olajšava velja le za dohodke, pridobljene prek študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (pokojnina po starših, nagrade, dohodek iz premoženja, katastrski dohodek, avtorski honorar). Štipendije, ki so financirane iz proračuna (na primer državna štipendija), in kadrovske štipendije, ki niso višje od minimalne plače, niso obdavčljive. Te štipendije se torej ne štejejo med dohodke, od katerih je potrebno plačati akontacijo dohodnine.
Olajšave pri dohodnini
Pri dohodnini so za študente najbolj relevantne sledeče olajšave: posebna osebna olajšava, splošna olajšava, normirani stroški, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) in dejanski stroški prevoza/nočitve.
- Posebna osebna olajšava velja, če si rezident s statusom študenta ali dijaka in si star do 26 let oziroma si se vpisal na študij najpozneje v letu, ko si dopolnil 26 let. Starši te v tem primeru lahko uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, prizna pa se v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuješ pogoje zanjo. Znesek posebne osebne olajšave za leto 2025 je 3.682 evrov.
- V primeru splošne olajšave te starši ne morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana. Če je tvoj letni zaslužek do 16.832 evrov, znaša olajšava 5.260 evrov + (19.736,99 – 1,17259 × tvoj zaslužek). V primeru letnega zaslužka nad 16.832 evrov pa znaša splošna olajšava v letu 2025 5.260 evrov.
- Normirani stroški so stroški, ki jih ni potrebno dokazovati in znašajo 10 odstotkov od bruto zaslužka študenta. Za dohodke iz študentskega dela je to avtomatična olajšava, ki se prizna v vsakem primeru, ne glede na to ali sta izpolnjena pogoja za posebno olajšavo ali ne.
- Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 13,95 odstotka od bruto zaslužka študenta. Razlika med bruto in neto pomeni, da se pri nakazilu odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 13,95 odstotka, saj študentsko delo šteje v pokojninsko dobo.
- Dejanske stroške prevoza in nočitve lahko do 5.2. uveljavljaš tako, da pošlješ zahtevek na portalu eDavki. Večina študentov tega sicer ne naredi, a če je tvoje delo zahtevalo veliko potovanja, je to lahko smiselno.
Novinar
