Osemurni delovnik je bil nekoč velika delavska zmaga. Standard, za katerega so se borile generacije pred nami. Danes se vse pogosteje zdi kot minimalna osnova, na katero moraš zraven zložiti še kaj, če hočeš imeti realno finančno varnost, kaj šele misliti na pokojnino, ki bo zadostovala za spodobno življenje.
Zakaj se zdi, da osnovna plača ne zadošča več?
Del razloga je preprost. Rast plač v marsikateri panogi ni sledila rasti življenjskih stroškov, predvsem pri stanovanjih in energiji. Ko se k temu doda še negotovost glede prihodnosti pokojninskega sistema, marsikoga to pripelje do sklepa, da mora poleg redne zaposlitve najti dodaten vir zaslužka, ne zato, ker bi si to želel, ampak ker se mu zdi edina razumna pot do finančne stabilnosti.
Side-hustle: dodatno delo ob redni zaposlitvi (od prodaje izdelkov na Vintedu do freelance projektov zvečer in ob vikendih), je iz nišne prakse posameznih podjetnih ljudi postal skoraj pričakovana norma za mlajše generacije. Razlika med ‘nekdo, ki ima hobi, iz katerega občasno kaj proda’ in ‘nekdo, ki nujno potrebuje dodaten dohodek za preživetje’ je pri tem precej zamegljena, kar samo po sebi pove nekaj o pritisku, pod katerim se marsikdo znajde.
Pokojninski sistem: Vprašanje, ki ga mladi odrivajo, dokler lahko
Demografski trendi v Sloveniji, podobno kot drugod v Evropi, kažejo na starajoče se prebivalstvo in razmeroma nizko rodnost, kar pomeni, da bo v prihodnjih desetletjih manj delovno aktivnih ljudi vzdrževalo večje število upokojencev. To ni nova informacija, o tem se govori že leta, a se marsikdo mlajši od tridesetih odloči, da o tem preprosto ne razmišlja, ker se zdi problem prihodnosti, ne sedanjosti.
Realnost pa je, da odločitve, sprejete danes (koliko vplačuješ v dodatno pokojninsko zavarovanje, ali sploh vplačuješ, kako gradiš finančno varnost izven državnega sistema) bodo imele posledice čez štirideset let, ko bo sedanja generacija dvajsetletnikov in tridesetletnikov dosegla upokojitveno starost. Nekateri finančni svetovalci zato priporočajo, da mlajši že zdaj razmišljajo o dodatnem varčevanju, namesto da bi popolnoma zanašali na državni sistem, ki se bo do takrat verjetno večkrat spremenil.
Kaj se dogaja z delovnim tednom drugod po svetu?
Zanimivo je, da se hkrati s temi pritiski v nekaterih državah preizkuša tudi nasprotna smer. Štiridnevni delovni teden. Poskusi v Veliki Britaniji, na Islandiji in v nekaterih podjetjih drugod po Evropi so pokazali, da krajši delovni teden ob enaki plači ne zmanjša nujno produktivnosti, v nekaterih primerih jo je celo povečal, ker so zaposleni bolj spočiti in motivirani v dneh, ko dejansko delajo.
To ustvarja precej nasproten vtis od tega, kar mnogi mladi doživljajo v praksi. Na eni strani govorimo o krajšem delovnem tednu kot prihodnosti dela, na drugi strani pa se vse več ljudi loteva dodatnega dela ob osnovni zaposlitvi, ker jim osnovna plača ne zadošča. Ta razkorak med idejo o krajšem delovniku in realnostjo dodatnega side-hustla kaže, kako neenakomerno se ti trendi širijo med panogami in državami.
Kaj to pomeni za nekoga, ki ravno vstopa na trg dela?
Če se ti zdi, da osemurni delovnik enostavno ne prinaša dovolj za tisto, kar si predstavljaš kot spodobno življenje, nisi sam s tem občutkom. Vprašanje, ki si ga verjetno vredno zastaviti, ni, ali boš potreboval dodaten vir dohodka, ampak kako ga zgraditi na način, ki te ne bo popolnoma izčrpal, preden dopolniš trideset let. Side-hustle, ki te vsak večer pusti brez energije, dolgoročno verjetno ni vzdržna rešitev, ne glede na to, koliko dodatnega denarja prinese.