Konec dela od doma v Sloveniji? Vse več delodajalcev želi zaposlene nazaj v pisarnah

An empty white desk holds a closed laptop with a "work" sticky note, coffee cup, and picture frame, set against a bright office backdrop with wall-mounted planning charts — a clean, minimalist workspace scene.
Foto: whyframestudio iz iStock

Pet let nazaj je delo od doma veljalo za nekaj, kar se je moralo zgoditi zaradi pandemije, a se je potem izkazalo, da marsikomu tudi ustreza. Manj vožnje, več časa za družino, tišina namesto open space pisarne. Zdaj se zgodba obrača, in eno največjih podjetij na svetu je to povedalo brez olepšav.

Amazonov generalni direktor Andy Jassy je zahteval, da se vsi zaposleni vrnejo v pisarne vse dni v tednu, s čimer je ukinil dotedanji hibridni model (dva dni od doma). Ko so ga vprašali, ali gre za prikrito odpuščanje, je zanikal. ‘To ni stroškovna strategija, gre za našo kulturo in njeno krepitev’, je dejal na srečanju z zaposlenimi. Kolikor je bila izjava odločna, so bili odzivi zaposlenih vse prej kot enotni.

Zakaj delo od doma umira ravno zdaj?

Amazon ni edini, a je s stopnjo odkritosti izstopal. Podjetje je leta 2022, ko je vrednost njegovih delnic padla za 51 odstotkov, izvedlo prestrukturiranje z odpuščanjem 27.000 delovnih mest. V tretjem četrtletju istega leta pa je Amazon dosegel rekordni dobiček — 15,3 milijarde dolarjev. Kombinacija teh podatkov kaže, zakaj je vračanje v pisarne za marsikatero vodstvo privlačno: gre za enega redkih ukrepov, s katerim lahko brez formalnega odpuščanja zmanjšaš število ljudi, ki dejansko ostanejo. Nekateri se namreč sami odločijo oditi, ker se selitve nazaj ne želijo prilagoditi, kar podjetju prihrani odpravnine.

Amazon sicer priznava, da bo prehod na petdnevno prisotnost izziv, zato ponuja brezplačen prevoz, subvencionirano parkiranje in povračilo stroškov javnega prevoza. Kar je nekakšna kompenzacija za tiste, ki se bodo vseeno odločili ostati.

In v Sloveniji?

Doma so spremembe manj drastične, a gredo v podobno smer. Vsaj pet slovenskih ministrstev je po poročanju Dela deležnih strožjega pravilnika za delo od doma. Izkazalo se je, da so imela do zdaj precej ohlapne in med seboj neenake ureditve, kar je vodstvo želelo poenotiti in nadzorovati. Hkrati pa se na drugi strani odpira tudi nasprotna slika: portali z zaposlitvenimi oglasi, kot je MojeDelo.com, opažajo vedno več oglasov z oznako >delo na daljavo<, predvsem pri mednarodnih korporacijah in tehnoloških podjetjih, ki se borijo za kader v konkurenčnem trgu.

Torej ne gre za enosmeren trend, gre bolj za razslojevanje. Velika, tradicionalna podjetja (Amazon, državna uprava) krčijo delo od doma, medtem ko IT sektor in startupi to obliko dela pogosto ponujajo kot konkurenčno prednost pri iskanju kadra, ker si tega enostavno lahko privoščijo, saj imajo manj potrebe po fizični prisotnosti zaposlenih.

Kaj to pomeni za tistega, ki bi rad ostal doma?

Če delaš v panogi, kjer je hibridno delo del kulture podjetja (IT, marketing, oblikovanje), verjetno ne boš čutil velike razlike v naslednjih letih. Če pa delaš v korporaciji z ameriškim lastništvom ali v javni upravi, se splača spremljati, kaj se dogaja pri delodajalcu. Trend vračanja v pisarne se širi hitreje, kot bi marsikdo pričakoval še pred dvema letoma, in podjetja to vse pogosteje utemeljujejo s kulturo in produktivnostjo, ne le s stroški.

Zanimivo bo videti, kako se bodo na to odzvali zaposleni, ki so si medtem že preuredili življenje okoli dela od doma — selitve stran od mesta, drugačen urnik otroškega varstva, morda celo kupljeno stanovanje dlje od centra, ker so pričakovali, da vožnje v službo ne bo. Za nekatere bo vračanje v pisarno pomenilo iskanje novega delodajalca, ne prilagajanje staremu, kar bo verjetno pospešilo tudi selitev talentov med panogami.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.