Mladi s posebnimi potrebami se ob zaključku izobraževanja pogosto znajdejo pred zahtevnim vprašanjem, kaj naprej. Prav pri prehodu iz šolskega sistema na trg dela želi vrzel zapolniti evropsko sofinancirani projekt Prehod mladih +, v okviru katerega načrtujejo, da bodo do leta 2029 v Sloveniji v aktivnosti vključili 2500 mladih do vključno 26. leta starosti.
Za več kot 8000 mladih se po šoli pojavi veliko vprašanje: Kaj pa zdaj?
Projekt izvaja Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, sofinancirata pa ga ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve ter Evropski socialni sklad plus (ESS+). Štiriletni projekt se je začel avgusta lani, izvajajo pa ga izvajalci zaposlitvene rehabilitacije v okviru nacionalnega partnerstva pod vodstvom združenja.
Vodja projekta Karl Destovnik je opozoril, da ima Slovenija dobro urejen sistem izobraževanja otrok s posebnimi potrebami in razmeroma napredno urejeno področje zaposlovanja invalidov, medtem ko med obema sistemoma manjka učinkovit povezovalni člen.
Prav pomanjkanje usklajenega sodelovanja med šolstvom, področjem zaposlovanja ter socialnim in zdravstvenim sistemom lahko po njegovih besedah povzroči, da številni mladi po koncu šolanja ostanejo doma, postanejo neaktivni ali dolgotrajno brezposelni. Posledica je lahko tudi njihova socialna izključenost, poroča STA.
»Samo v šolskem letu 2025/2026 v ciljno skupino projekta sodi več kot 8150 mladih, od katerih bi jih po naši oceni letno lahko na trg dela vstopilo od 800 do 1000,« je dejal Destovnik.
Mladim pomagajo tudi pri prvem stiku z delodajalcem
Projekt je usmerjen v celostno in preventivno strokovno podporo mladim, pomemben del aktivnosti pa je namenjen tudi ozaveščanju delodajalcev.
Mladi lahko v okviru projekta med drugim opravijo praktično usposabljanje pri delodajalcu. Pri tem jim pomaga strokovni delavec, ki pripravi program, po potrebi prilagodi delovno mesto in spremlja njihov napredek. Vključitev v projekt je brezplačna in prostovoljna, možnost pa je na voljo tudi v okviru praktičnega usposabljanja z delom med šolanjem.
Cilj projekta je vključiti 2500 mladih s posebnimi potrebami, od tega 1500 v vzhodni in 1000 v zahodni kohezijski regiji. Vsaj polovica vključenih naj bi se nato uspešno vključila v usposabljanje pri delodajalcu oziroma nadaljnje izobraževanje s praktičnim delom.
Vse do 25 evrov na uro: Preverili smo najbolj plačana študentska dela ta hip
Kako poskrbeti za mlade s posebnimi potrebami?
Poleg neposrednega dela z mladimi želi projekt strokovni javnosti predlagati tudi novo, standardizirano storitev, ki bi lahko sistemsko naslovila vrzel pri prehodu mladih s posebnimi potrebami iz izobraževanja v zaposlitev.
Generalna direktorica direktorata za invalide Andrejka Znoj je ob predstavitvi projekta poudarila pomen ustvarjanja priložnosti za mlade s posebnimi potrebami.
Njihov cilj je, da noben mlad človek zaradi svojih posebnih potreb ne ostane brez možnosti za razvoj svojih sposobnosti, iskanje lastne poti in čim bolj samostojno življenje v družbi.
Na težave ob zaključku šolanja je opozorila tudi predstavnica šolske svetovalne službe Nadja Domjanič Curk. Po njenih besedah se mladi s posebnimi potrebami takrat pogosto znajdejo brez jasne predstave o tem, kaj bo njihova naslednja postaja.
»Ko imajo ob sebi strokovnega delavca, ki jim pomaga narediti ta korak, se njihova negotovost bistveno zmanjša,« je dejala.
Da lahko strokovna podpora pomembno vpliva na samozavest in samostojnost mladih, kažejo tudi izkušnje udeležencev projekta. Eden od njih, ki ima avtistične motnje, je povedal, da mu je program pomagal predvsem pri iskanju smeri in boljšem razumevanju lastnih sposobnosti.
»Prek programa sem tudi bolje spoznal svoja močnejša in šibkejša področja. Mislim, da je bilo to najbolj koristno. Postal sem nekoliko bolj družaben, lažje se spopadam tudi s tesnobo. Projekt mi je pomagal v situacijah, ko je bilo okoli mene več ljudi, saj sem se naučil, kako se umiriti. To mi je zelo pomagalo,« je dejal.
Projekt Prehod mladih + bo trajal štiri leta. Skupna vrednost sklopa 14 projektov znaša pet milijonov evrov, od tega sta dva milijona evrov namenjena zahodni in tri milijone evrov vzhodni kohezijski regiji. Njegov cilj tako ni zgolj pomagati posameznim mladim pri vstopu na trg dela, temveč vzpostaviti tudi bolj sistematičen način podpore pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev.
Urednik portala Student.si