Skrajšan delovnik – da ali ne?

Woman Using Adjustable Height Standing Desk In Office For Good Posture
Foto: AndreyPopov iz iStock

Človeštvo že skoraj stoletje vztraja pri 40-urnem delovniku. Koncept je populariziral ameriški industrialec Henry Ford, ki ga je leta 1926 uvedel v svojih tovarnah. Delavci so v tistem času delali tudi po 100 ur na teden, Ford pa je ugotovil, da je 40-urni delovnik dolgoročno učinkovitejši. Zaznal je dvig v učinkovitosti delavcev, hkrati pa je tovrsten delovnik omogočal tri izmene v dnevu, vsako po osem ur.

Z razvojem tehnologije, spremembami v strukturi gospodarstva in s pojavom sodobnih delovnih mest pa so zahteve po skrajšanem delovniku vse glasnejše. Kaj pravijo podporniki in nasprotniki 32-urnega oz. štiridnevnega delovnega tedna?

Argumenti za

Pozitivni vplivi na delavce

Z izboljšanim razmerjem med delom in prostim časom so delavci pod manjšim stresom in posledično srečnejši. Zadovoljstvo se kaže v tem, da so delavci bolj zvesti podjetju in v njem ostajajo zaposleni dlje časa. Delavcem, ki so starši, krajši delovnik omogoča več preživetega časa z otroki, kar pozitivno vpliva na družinsko okolje.

Pozitivni vplivi na delodajalce

Kot je ugotovil že Ford, so delavci bolj učinkoviti, čeprav delajo manj časa. Ker so pod manjšim stresom, se prav tako zmanjša število bolniških odsotnosti. Skrajšan delovni teden delodajalcu zniža stroške obratovanja, kot so elektrika, voda, vzdrževanje, ogrevanje in potni stroški. Podjetje je hkrati tudi bolj privlačno za nove iskalce zaposlitve.

Pozitivni vplivi na okolje

Manj ur dela ima pozitivne vplive na okolje. Štiridnevni delovni teden pomeni en dan manj, ko se delavci vozijo v službo. Podjetje, ki obratuje le štiri dni, porabi manj energije kot sicer. Vse našteto prispeva k zmanjšanju emisij in posledično k bolj okolju prijazni družbi.

Argumenti proti

Negativne posledice, ki lahko doletijo delavce

Skrajšan delovnik bi pomenil, da bi bili delavci v letu doma 52 dni več kot sedaj. Posledično lahko pričakujemo, da bi zaradi tega zmanjšali število dni zakonsko določenega plačanega dopusta. Manj ur bi marsikoga postavilo v neprijeten položaj, če ne bi uspel dokončati dela. Časovni pritisk bi tako vodil k večjemu stresu in naduram.

Nezmožnost implementacije na vseh področjih

Štiridnevni delovnik je nepredstavljiv na mnogih področjih, kot so logistika, varnost in zdravstvo. Prav tako bi bil krajši delovnik v šolstvu, sodstvu, trgovini in javni ter državni upravi izrazito negativen, saj na teh področjih že zdaj prihaja do vrtoglavih zamud.

Težave z logistiko

Podjetja, ki so odvisna od uvoza in izvoza, bi se lahko znašla pred logističnim problemom, saj bi bilo podjetje zaprto en dan več. To bi pomenilo, da ni nikogar, ki bi robo prevzel ali odposlal. Veliko podjetij bi moralo spremeniti urnike sestankov ali drugih opravil, ki so bila doslej vezana na pet dni v tednu. V zadregi bi se pogosto znašle tudi stranke, ki so navajene, da so podjetja odprta med ponedeljkom in petkom. Podjetja bi lahko na račun tega izgubila marsikatero stranko.

Junior novinar

Prejšnji članekAli bi bila lahko to nerešljiva skrivnost zgodovine?
Naslednji članekPresenetljive pijače, ki te bodo namesto kave napolnile z energijo
Blaž Šabeder

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.