Študent ne more imeti s.p.-ja. Ampak, kaj bi se zgodilo, če bi bilo to mogoče? S tem se je ukvarjala akcija Mlade Slovenije, sicer podmladek stranke NSi. Med drugim je prek posebne peticije – spletno in fizično – zbirala podpise; nabralo se jih je prek tisoč. Zdaj je NSi vložila zakon o študentskem espeju.
Z njim želijo mlade podpreti pri uresničitvi podjetnih zamisli, s tem pa olajšati njihov prehod v samostojno življenje.
Mladim je treba dati priložnost, menijo pri NSi
Jernej Vrtovec, predsednik stranke, je poudaril, da želijo s tem zakonom dati veljavo vsem, ki delajjo in ustvarjajo ter jih za trud nagraditi.
»Zadovoljni smo z akcijo, posebej pa s tem, da je vsak, do katerega smo pristopili, vedel, za kaj gre, pobudo je poznal in jo podprl,« je ob tem povedal David Tomažin, predsednik Mlade Slovenije, in dodal: »Mladim moramo dati priložnost, vsako delo in podjetnost pa je treba nagraditi. Naredili bomo vse, da se ta zakon sprejme. Če ne pod to vlado, pa pod naslednjo.«
Študent, ki bi odprl s.p., bi ohranil svoje pravice študenta
Študent, ki bi v Sloveniji odprl s.p., bi s tem izgubil vse pravice, ki so vezane nanj kot študenta. Nič več štipendije, zavarovanja po starših, družinske pokojnine, subvencionirane prehrane, bivanja in prevoza, starši pa ga ne bi mogli več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana.
NSi želi s predlogom omogočiti, da študent, ki odpre s.p., ne bi izgubil študentskih pravic. Prav tako jih ob začetku ne bi obremenjevali z visokimi prispevki in davki.
Do mere minimalne plače bi plačevali prispevke popoldanskega espeja
Študent, ki bi deloval po študentskem espeju, bi bil v podobnem položaju kot zaposleni, ki imajo poleg rednega delovnega razmerja odprt še popoldanski s.p.
Študenti s študentskim espejem bi do prihodkov v višini letne minimalne plače ohranili ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, plačevali bi prispevke, kot so predvideni za popoldanski s.p., torej ne bi bili pokojninsko in zdravstveno zavarovani.
Študenti, ki bi presegli mejo prihodkov, torej višino letne minimalne plače, bi prav tako ohranili ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, njihov s.p. pa bi se obravnaval kot polni s.p. Pri tem bi tudi študente v prvem letu delovanja espeja oprostili plačila polovice prispevkov za ZPIZ, v drugem letu pa bi bili ti prispevki 30 % nižji.
Urednik portala Student.si
