Šef ti ob 21.30 pošlje sporočilo na Teams z eno samo besedo: »nujno«. Poznaš občutek. Po novem pa ti za tak scenarij v Sloveniji stoji za hrbtom cel zakon, in to precej konkreten.
Kaj je že pravica do odklopa?
Novembra 2023 je državni zbor sprejel novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki je v novi 142.a člen vpisala nekaj, čemur pravimo pravica do odklopa. Po tej določbi delavec v času počitka, dopusta ali druge upravičene odsotnosti delodajalcu ni dolžan biti na voljo. Delodajalec pa mora, in to je ključni del, sprejeti konkretne ukrepe, s katerimi to pravico dejansko omogoči, ne le zapiše na papir.
Slovenija je bila s tem med prvimi državami v EU, ki je stvar uredila zakonsko, ne le kot priporočilo. Zakonodaja sicer sledi evropskima direktivama o preglednih delovnih pogojih in usklajevanju poklicnega ter zasebnega življenja, torej ne gre za povsem samostojno slovensko iznajdbo, ampak za del širšega evropskega premika.
Kdaj je moral delodajalec ukrepati?
Rok za uvedbo konkretnih ukrepov je bil 16. november 2024, torej eno leto po uveljavitvi novele. Delodajalci, ki imajo urejeno kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, ukrepe povzamejo od tam. Tisti, ki kolektivne pogodbe nimajo, pa morajo sprejeti interni pravilnik, o katerem morajo zaposlene pisno obvestiti, denimo prek sestanka, oglasne deske ali e-pošte.
Kaj to pomeni v praksi?
Tu se zgodba malce zaplete, ker zakon ne določa točno, kaj mora ta pravilnik vsebovati. Nekateri delodajalci so izbrali strožji pristop, na primer tehnično blokado dostopa do poštnega predala izven delovnega časa, drugi pa so se omejili na mehkejše ukrepe, recimo priporočilo, naj se sporočila zunaj delovnika ne pošiljajo, razen v resnično nujnih primerih.
Zanimivo je, da dokazno breme leži na delodajalcu. Če pride do spora in delavec navede okoliščine, ki nakazujejo, da pravica do odklopa ni bila spoštovana, mora delodajalec dokazati nasprotno, ne obratno. To je precej v korist zaposlenega, saj v realnosti redkokdo hrani natančno evidenco vseh nočnih sporočil, ki jih je prejel.
Kazni za kršitve tudi niso simbolične. Pravna oseba, ki ne zagotovi ukrepov v skladu z zakonom, lahko dobi globo med 1.500 in 4.000 evri, odgovorna oseba znotraj podjetja pa dodatno med 150 in 1.000 evri.
Ali to dejansko pomeni, da te šef ne sme več klicati?
Tu je treba biti realen. Zakon ne prepoveduje, da ti nekdo pošlje mail ob 23. uri, prepoveduje pa, da bi bil zato, ker nanj nisi odgovoril, na kakršenkoli način sankcioniran. Razlika je subtilna, a pomembna. Prav tako pravica ne velja med samim delovnim časom, torej se ne nanaša na situacije, ko si na primer na malici ali kratkem odmoru med delovnikom.
V praksi se je izkazalo, da imajo nekatera slovenska podjetja to urejeno bolje kot druga. Nekatera so uvedla avtomatske odgovore izven delovnega časa, druga pa problematiko rešujejo bolj sproščeno, s splošnim dogovorom znotraj ekipe. Manj urejena, predvsem manjša podjetja brez kadrovske službe, pa so pravilnike sprejela bolj na hitro, samo da so izpolnila zakonsko obveznost, dejanska kultura komuniciranja v podjetju pa se ni bistveno spremenila.
Kaj lahko narediš, če meniš, da se ti to dogaja?
Če delaš v podjetju, kjer ti nadrejeni redno piše zunaj delovnega časa in od tebe pričakuje odgovor, najprej preveri, ali podjetje sploh ima sprejet pravilnik o pravici do odklopa. Vsak zaposleni ima pravico do vpogleda vanj. Če ga ni, ali če obstaja, a se v praksi ne spoštuje, se lahko obrneš na delavskega zaupnika, sindikat, če ga imate, ali v skrajnem primeru na Inšpektorat za delo.
Osebno mislim, da bo prava sprememba prišla šele, ko bodo podjetja to začela jemati kot del organizacijske kulture, ne kot birokratsko obveznost, ki jo je treba odkljukati do določenega datuma. Zakon je dober prvi korak, realnost po pisarnah pa se bo verjetno spreminjala še kar nekaj časa.