Študentsko delo je za številne mlade pomemben vir prihodka, s katerim si pokrivajo stroške študija, bivanja, prehrane in prevoza. Toda za del slovenskih študentov, ki prihajajo iz zamejstva v Italiji, naj bi bilo opravljanje študentskega dela v Sloveniji povezano z dodatno davčno obremenitvijo.
Po izkušnjah Kluba zamejskih študentov naj bi bili namreč zaradi svojega davčnega rezidentstva izpostavljeni dodatni 22,5-odstotni davčni obremenitvi, medtem ko lahko študenti iz nekaterih drugih držav uveljavljajo vračilo oziroma zmanjšanje davka.
Na problem je v novi resoluciji opozorila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki zahteva celovito ureditev davčnega položaja zamejskih študentov iz Italije.
V dokumentu z naslovom Resolucija o obravnavi zamejskih študentov iz Italije z vidika študentskega dela in davčne obravnave opozarja, da bi morali imeti mladi, ki v Sloveniji opravljajo primerljivo študentsko delo, tudi primerljive možnosti za uveljavljanje svojih davčnih pravic.
Težava je po njihovem mnenju povezana z razmerjem med slovensko davčno zakonodajo, italijanskim davčnim rezidentstvom in meddržavnim sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Študirajo v Sloveniji, živijo v Italiji in delajo na slovenskem trgu
Zamejski Slovenci predstavljajo pomemben del slovenske skupnosti zunaj meja države. Za številne mlade iz slovenskega zamejstva v Italiji je študij v Sloveniji pomemben del izobraževalne in osebne poti. Njihova povezanost s Slovenijo pogosto ni omejena zgolj na nekaj let študija, temveč je del vsakdanjega življenja, družinskih in družbenih vezi ter prihodnjih zaposlitvenih načrtov.
Pri tem imajo zamejski študenti možnost vključevanja v slovenski sistem študentskega dela. Vendar se lahko njihov položaj bistveno razlikuje od položaja študentov, ki prebivajo, študirajo in delajo v isti državi.
Predstavljajmo si študenta, ki prihaja iz Trsta, Gorice ali drugega območja slovenske narodne skupnosti v Italiji. V Sloveniji se vpiše na fakulteto, tukaj opravlja študentsko delo, vendar še naprej živi v Italiji in tam ohranja davčno rezidentstvo. Njegov dohodek iz študentskega dela tako nastaja v Sloveniji, pri njegovi obdavčitvi pa je treba upoštevati tudi pravila države, v kateri je davčni rezident.
Prav takšen čezmejni položaj je osrednji problem, ki ga obravnava resolucija ŠOS. Organizacija poudarja, da bi morala biti možnost opravljanja študentskega dela za zamejske študente primerljiva z možnostjo drugih študentov. Njihovo prebivališče oziroma davčno rezidentstvo ne bi smelo samo po sebi pomeniti dodatnih ovir pri dostopu do dela in uveljavljanju davčnih pravic.
Dodatna 22,5-odstotna davčna obremenitev: kaj se dogaja z zaslužkom?
Najbolj konkreten podatek v resoluciji je navedba Kluba zamejskih študentov, da so njegovi člani pri opravljanju študentskega dela v Sloveniji izpostavljeni dodatni 22,5-odstotni davčni obremenitvi.
Po njihovih izkušnjah je položaj drugačen pri študentih iz nekaterih drugih držav, med drugim Indije, ki lahko uveljavljajo vračilo oziroma zmanjšanje davčne obremenitve. Zamejski študenti iz Italije naj takšne možnosti v praksi ne bi imeli.
To pomeni, da lahko dva študenta, ki v Sloveniji opravljata primerljivo delo, zaradi različnega davčnega rezidentstva oziroma možnosti uveljavljanja davčnih ugodnosti končata z različnim razpoložljivim prihodkom.
Pri tem je treba poudariti, da resolucija ne govori nujno o tem, da je isti dohodek avtomatično dvakrat obdavčen v celoti. ŠOS izrecno opozarja, da je težava širša. Gre tudi za dostopnost mehanizmov, s katerimi bi študent lahko preprečil oziroma odpravil dvojno obdavčevanje, za čas, potreben za urejanje dokumentacije, ter za dodatna administrativna bremena.
Razlika je pomembna. Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja lahko določa, katera država ima pravico do obdavčitve in kako se prepreči dvojna obremenitev, vendar mora imeti posameznik tudi dejansko možnost, da te določbe uporabi. Če je postopek zanj nedostopen ali če njegova konkretna vrsta dohodka ni ustrezno obravnavana, lahko formalne pravice ostanejo precej oddaljene od vsakdanje prakse.
Davki za študente: katere davke moraš plačati pri opravljanju študentskega dela?
Kaj določa sporazum med Slovenijo in Italijo?
Slovenija in Italija imata sklenjeno Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Sporazum je bil podpisan leta 2001, v Sloveniji pa ratificiran leta 2002.
Za razumevanje položaja študentov je pomembnih več določb. Prvi odstavek 21. člena ureja plačila, ki jih študent prejme za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje iz virov zunaj države, v kateri se izobražuje. Takšna plačila se pod določenimi pogoji v državi študija ne obdavčijo.
Toda pri študentskem delu je pomemben tudi drugi odstavek istega člena. Ta določa, da so študenti glede podpor, štipendij in prejemkov iz zaposlitve, ki jih ne opredeljuje prvi odstavek, med izobraževanjem upravičeni do enakih davčnih olajšav, oprostitev ali znižanj, kot jih imajo rezidenti države, v kateri študirajo.
To je pomembna podrobnost, saj uradno besedilo konvencije torej vsebuje tudi določbo, ki izrecno omenja prejemke iz zaposlitve. V svoji razlagi ŠOS izpostavlja predvsem prvi odstavek 21. člena in opozarja, da ta ne ureja izrecno dohodkov, ustvarjenih z delom v državi študija. Drugi odstavek, ki govori o davčnih ugodnostih pri prejemkih iz zaposlitve, pa v resoluciji ni vsebinsko obravnavan.
Prav zato je pomembno vprašanje, kako se ta določba uporablja pri slovenskem študentskem delu in zakaj zamejski študenti po izkušnjah njihovega kluba kljub obstoju konvencije ne morejo učinkovito uveljavljati primerljivih davčnih ugodnosti.
Sporazum v 23. členu sicer določa tudi mehanizem za odpravo dvojnega obdavčevanja. Če rezident Italije prejme dohodek, ki se lahko obdavči v Sloveniji, lahko Italija pod pogoji iz konvencije pri izračunu davka upošteva tudi davek, plačan v Sloveniji. Vendar tudi ta mehanizem ne pomeni, da je vsak posamezen primer samodejno in brez dodatnih postopkov rešen.
Dodatno je pomemben 24. člen, ki ureja enako obravnavanje. Ta med drugim določa, da državljani ene države pogodbenice v drugi ne smejo biti izpostavljeni drugačnemu ali bolj obremenjujočemu obdavčevanju kot državljani te druge države v enakih okoliščinah. Tudi to določbo je treba upoštevati pri celoviti presoji položaja zamejskih študentov.
Vprašanje torej ni zgolj, ali meddržavni sporazum obstaja, temveč predvsem, kako se njegove določbe razlagajo in izvajajo pri posebni obliki študentskega dela.
Zakaj postopki KIDO ne rešujejo težave?
ŠOS v resoluciji posebno pozornost namenja tudi administrativnim oviram. V Sloveniji se za uveljavljanje ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja uporabljajo postopki KIDO.
Gre za postopke, s katerimi lahko davčni zavezanci uveljavljajo ugodnosti iz mednarodnih sporazumov. V praksi vključujejo ustrezne obrazce, dokazovanje davčnega rezidentstva in komunikacijo s pristojnimi davčnimi organi.
ŠOS pri tem izpostavlja centralizirano enoto Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) na Ptuju, ki obravnava postopke KIDO. Po informacijah, pridobljenih pri pripravi resolucije, je enota dostopna za vprašanja in zagotavlja strokovno podporo pri obravnavi postopkov.
Pozitivno ocenjujejo tudi sodelovanje med FURS in e-Študentskim servisom, ki študentom pomaga pri izpolnjevanju obrazcev KIDO ter odpravljanju administrativnih ovir.
Vendar je tukaj bistvo problema: tudi dobro organiziran administrativni postopek ne more zagotoviti ugodnosti, če za konkretni primer ni ustrezne pravne podlage oziroma če se obstoječa pravna podlaga v praksi ne uporablja na način, ki bi študentu omogočil uveljavljanje pravic.
ŠOS zato opozarja, da težave ni mogoče odpraviti zgolj z izboljšanjem izpolnjevanja obrazcev ali z dodatnimi navodili študentom. Potrebna je tudi vsebinska presoja davčnega okvira med Slovenijo in Italijo.
Sprememba davčnega rezidentstva kot ena od možnosti
Klub zamejskih študentov kot eno od možnosti za ureditev položaja omenja pridobitev davčnega rezidentstva v Sloveniji.
Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v 6. členu določa okoliščine, na podlagi katerih se posameznik šteje za davčnega rezidenta Slovenije. Pri presoji niso pomembni zgolj državljanstvo ali kraj študija, temveč tudi dejanske življenjske okoliščine, kot so stalno prebivališče, običajno bivališče in središče osebnih ter ekonomskih interesov.
V primeru posameznika, ki ima povezave z obema državama, je lahko določanje davčnega rezidentstva še posebej zahtevno. Pri tem je pomembno tudi, da davčno rezidentstvo ni nekaj, kar bi posameznik lahko poljubno izbral samo zato, ker mu ena možnost prinaša ugodnejšo obdavčitev.
Za zamejske študente bi takšna rešitev zato lahko pomenila dodatno pravno in življenjsko spremembo, ki ni neposredno povezana z njihovim študijem ali opravljanjem študentskega dela.
Po mnenju ŠOS bi bilo nesorazmerno, če bi morali mladi zaradi dostopa do primerljive davčne obravnave spreminjati svoj davčni položaj, čeprav so v Sloveniji že vključeni v izobraževalni sistem in na trg študentskega dela.
»V Sloveniji se počutimo kot tujci«
Posebej zgovoren je zapis Kluba zamejskih študentov, ki v resoluciji opisuje občutek neenakopravnosti: »V Sloveniji se počutimo kot tujci: medtem ko nekateri študenti iz držav zunaj EU teh davkov ne plačujejo, jih moramo mi.«
Izjava opozarja na širši problem, ki presega zgolj višino davčne obremenitve. Zamejski Slovenci so del slovenske narodne skupnosti zunaj meja države, pogosto ohranjajo tesne vezi s Slovenijo, se tukaj izobražujejo in vključujejo v družbeno življenje. Kljub temu lahko pri opravljanju študentskega dela naletijo na položaj, v katerem so zaradi svojega čezmejnega statusa v slabšem finančnem položaju.
Za mlade, ki morajo že tako usklajevati študijske obveznosti, prevoz med državama in življenjske stroške, je dodatna davčna obremenitev lahko pomemben dejavnik. Študentsko delo namreč ni zgolj priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj, ampak za mnoge tudi nujen vir finančne samostojnosti.
Kaj konkretno zahteva ŠOS?
Študentska organizacija Slovenije v resoluciji ne ostaja zgolj pri opozarjanju na težavo, temveč Vladi Republike Slovenije in pristojnim institucijam predlaga štiri konkretne ukrepe.
ŠOS si prizadeva za ureditev, v kateri zamejski študenti iz Italije zaradi svojega čezmejnega
položaja:
- niso neupravičeno davčno obravnavani manj ugodno kot drugi zamejski študenti;
- niso izpostavljeni dvojni davčni obremenitvi istega dohodka;
- imajo učinkovit in dostopen mehanizem za uveljavljanje svojih davčnih pravic;
- imajo jasne informacije o svojih davčnih pravicah in obveznostih.
ŠOS poziva Vlado Republike Slovenije in pristojne institucije, da:
- opravijo celovito analizo davčnega položaja zamejskih študentov iz Italije, ki v Sloveniji
opravljajo študentsko delo; - preučijo izvajanje Sporazuma med Slovenijo in Italijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v
delu, ki se nanaša na dohodke iz študentskega dela, ter po potrebi predlagajo njegovo
ustrezno dopolnitev; - zagotovijo učinkovit mehanizem za preprečevanje oziroma odpravo dvojnega obdavčevanja
dohodkov zamejskih študentov; - vzpostavijo jasne informacije in smernice za zamejske študente o njihovih davčnih pravicah
in obveznostih
Odprto ostaja vprašanje, kako bo ukrepala država
Resolucija ŠOS odpira pomembno vprašanje položaja slovenskih študentov, ki živijo zunaj meja države, a so močno vključeni v slovenski izobraževalni prostor. Njihov čezmejni položaj bi moral predstavljati prednost pri ohranjanju povezav med Slovenijo in zamejstvom, ne pa dodatne ovire pri dostopu do študentskega dela.
Pri tem je treba razjasniti tudi pravno vprašanje, ki ga odpira besedilo konvencije med Slovenijo in Italijo: kako se drugi odstavek 21. člena, ki izrecno omenja prejemke iz zaposlitve, uporablja pri študentskem delu in zakaj po izkušnjah zamejskih študentov obstoječi postopki ne omogočajo primerljivega uveljavljanja davčnih ugodnosti.
Prav zato bodo pomembni nadaljnja pojasnila FURS, pristojnega ministrstva in italijanskih davčnih organov. Šele celovita analiza konkretnih primerov bo lahko pokazala, ali je potrebna sprememba sporazuma, drugačna razlaga njegovih določb ali učinkovitejša izvedba že obstoječih mehanizmov.
Osrednje sporočilo ŠOS pa ostaja jasno: davčno rezidentstvo v drugi državi ne bi smelo pomeniti, da je mladi Slovenec iz zamejstva pri opravljanju študentskega dela v Sloveniji avtomatično v slabšem položaju. Ureditev tega vprašanja je pomembna tudi za ohranjanje povezav zamejske skupnosti s Slovenijo ter zagotavljanje enakopravnega dostopa do izobraževanja in dela.
Urednik portala Student.si