Študent podiplomskega študija na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je zelo zanimiv človek. Kot prostovoljec je delal v Indiji, trenutno pa je na študijski izmenjavi v Kolumbiji.
Matevž Gantar je nadvse zanimiv človek. Trenutno je v okviru študija na študijski izmenjavi v Bogoti v Kolumbiji. V Indiji v mestu Chennai je delal kot prostovoljec, kot učitelj angleščine.
V sirotišnici je preživel okoli sedem tednov. Pravi, da z otroki tam ravnajo kot z njihovimi lastnimi in so deležni veliko ljubezni. Že nekaj časa zbira denar za izgradnjo sirotišnice v Indiji. Otroci iz sirotišnice trenutno živijo v najeti hiši, ki je zelo majhna. Podnevi prostore uporabljajo za učilnice, pisarne, skladišča ponoči pa za spanje. Trenutno tam živi 15 dečkov, ki so v veliki prostorski stiski. V ta namen so se odločili za gradnjo večje sirotišnice, ki bo nudila zatočišče še več otrokom.
CHILD – Children Home je nevladna organizacija, sirotišnica, ki otrokom, katerim starši umirajo ali so umrli zaradi virusa HIV, nudi dom, življenjske potrebščine in oporo. Otroci so zdravi in organizacija jim omogoča dostojno življenje, plačuje šolo in šolske potrebščine ter jih z veliko ljubezni vzgaja kot brate.
Matevž, nam lahko zaupaš nekaj o sebi?
„Sem študent Ekonomske fakultete v Ljubljani, star 24 let, z dolgimi lasmi in veliko željo po potovanjih. Prav potovanja so tista, ki nam bogatijo življenje in nam dajo neprecenljive izkušnje in različne poglede na svet. Zelo rad se ukvarjam z različnimi športi, kot so plezanje, tek, planinarjenje, potapljanje … Pred kratkim sem začel trenirati še aikido in se učiti salso, da bom kaj odnesel od kolumbijske kulture. Verjamem v dobro ljudi in da je s trdim delom vse mogoče.“
Kje si dobil idejo za odhod v Indijo kot prostovoljec?
„V Indijo sem se odpravil v absolventskem letu, predvsem pa sem si želel spremembe, nekaj novega, drugačnega, neobičajnega. Imel sem dovolj ekonomije in „razvitega“ sveta, saj sem se v času dodiplomskega študija odpravil tudi na izmenjavo na Švedsko in sem zato sklenil, da bo absolventsko leto (oz. del leta) drugačno.
V Indijo sem se odpravil prav zato, ker je manj „razvita“, z drugačno kulturo in klimo. Rad potujem in rad pomagam, delam dobre stvari za druge in zato sem sklenil, da je dobra ideja biti prostovoljec nekaj časa in nekaj časa potovati. Kot nalašč sem v tem času naletel na AIESEC, kjer so imeli tudi take možnosti „prakse“. Ni bilo potrebno veliko premišljevanja, da sem se odpravil tja.“
Kakšno je življenje v Indiji?
„Življenje v Indiji je zelo drugačno kot pri nas, saj so tam zelo velike razlike med ljudmi, njihovimi običaji, kulturo, jezikom, premoženjem, religijo … Večino časa sem preživel na jugu, saj sem bil prostovoljec v mestu Chennai in sem tam tudi največ potoval. Moram pa poudariti, da so velike razlike tudi med različnimi regijami oz. zveznimi državami, saj imajo v veliko primerih različen jezik, nekatere celo pisavo, zgodovino in verovanja.
V istem dnevu srečaš ljudi, ki se vozijo z limuzinami in hodijo nakupovat v klimatizirane veleblagovnice ter ljudi, ki živijo na ulici in prosjačijo za hrano. Kar mi je bilo pa najbolj všeč, je pa njihov odnos do življenja, saj velika večina ljudi nima veliko premoženja (veliko jih je tudi brez doma), ampak se veselijo življenja. So odprti, veliko se smejejo in radi pomagajo izgubljenemu turistu ter drug drugemu. Všeč mi je tudi njihova kultura in strpnost do drugačnih, drugače mislečih, saj sem v restavracijah videl slike Jezusa, mošejo iz Meke in Shivo skupaj.
Ljudi je izredno veliko, saj jih je več kot 1.200 milijonov in zelo redko si sam na ulici. Moram pohvaliti tudi hrano, saj je zelo okusna in raznolika. Glede na to, da je Indija dom začimb, jih zelo veliko uporabljajo. Mešanica začimb Masala da hrani zelo dober okus. Vegetarijanska hrana in specialitete z juga Indije so mi še posebej ostale v želodcu (srcu), prav tako pa je sladkan čaj vsakodnevni spremljevalec.“
Kako si prišel na idejo o gradnji sirotišnice?
„Ideja o gradnji sirotišnice ni moja, ampak od kolegov v Indiji, bolj natančno od ustanovitelja organizacije CHILD – Children Home, organizacije, v kateri sem bil prostovoljec. Z ustanoviteljem, njegovo družino in otroki v sirotišnici smo se zelo dobro ujeli in povezali, zato jim pomagam pri gradnji sirotišnice, kjer bodo lahko nastanili še več otrok, jim nudili kvalitetno življenje in izobrazbo.
Pomagam jim predvsem pri zbiranju sredstev v Sloveniji in s pomočjo prijateljev še v državah v okolici. V prvi rundi zbiranja denarja smo uspeli zbrati okoli 7.300 EUR, kar jim bo olajšalo celoten zalogaj. Sedaj poteka druga runda zbiranja denarja in do sedaj smo zbrali 256 EUR. Upam, da nam uspe zbrati še precej več, vsak prispevek je dobrodošel!
Na moji spletni strani je tudi kratka zahvala donatorjem.“
Kaj si še želiš doseči v življenju?
„Kaj doseči v življenju? Kar se da veliko. Predvsem si želim storiti veliko dobrih stvari, pomagati drugim in ob tem živeti dobro življenje z veliko potovanj, v družbi dobrih in iskrenih prijateljev, ob podpori družine.
Glede na to, da študiram podjetništvo in me le-to zelo veseli, se želim podati tudi v podjetniške vode in ustvariti podjetje. Spoznati svet in sebe ter spremeniti svet na bolje, s tem da sebe spremenim v boljšega človeka.“
Si podiplomski študent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, trenutno si na izmenjavi v Bogoti v Kolumbiji. Kaj študiraš tam? Kakšno je tam življenje? Si želiš ostati ali se boš vrnil v Slovenijo?
„Na Ekonomski fakulteti študiram podjetništvo, tukaj v Kolumbiji pa opravljam en semester izmenjave v programu MBA – Full time, zato imam veliko splošnih predmetov od podjetništva, trženja, logistike in managementa. Celoten program je v španščini, kar predstavlja še dodaten izziv, saj španščine še ne „obvladam“, ampak se do sedaj kar uspešno spopadam s testi, z analizami primerov iz prakse v španščini. Življenje tukaj je drugačno kot pri nas doma v Sloveniji, predvsem kar se tiče kulture ljudi, saj so bolj odprti in temperamentni.
Faktor, ki ga Slovenci nismo tako vajeni, je varnost, saj je treba biti previden, da se ponoči ne sprehajaš sam in da se je nekaterim soseskam boljše izogniti. Kolumbija je država, ki je izredno napredovala v smislu varnosti in ekonomske razvitosti in je vsekakor izredno zanimiva tako za investitorje kot za turiste.
Študentsko življenje je tukaj zelo odvisno od univerze, na kateri si, saj jih je izredno veliko (mesto ima 9 milijonov prebivalcev). Na univerzi, na kateri študiram – Universidad de los Andes, je poleg predavanj in izpitov še zelo veliko individualnega dela ter dela v skupini, ampak še vedno se najde čas za potovanja in žurke ob koncu tedna.
Zaenkrat imam plan ostati v Bogoti do konca maja, potem potovati kakšen mesec po Kolumbiji, nato še nekaj mesecev po Južni Ameriki – odvisno od denarja. Ostati za vedno, zaenkrat še ne nameravam, če pa spoznam kakšno Kolumbijko (so izredno lepe punce), se pa plan utegne spremeniti.“
Alja Purg