Skoraj vsak, ki je kdaj potoval v bolj eksotične kraje, ima zgodbo o tem, kako je preživel vsaj en dan počitnic v kopalnici namesto na plaži ali ob znamenitostih. Za ta pojav obstaja tudi uradno ime. Potovalna driska (travelers’ diarrhea) in gre za daleč najpogostejšo bolezen med mednarodnimi popotniki, precej pogostejšo, kot večina pričakuje, preden se odpravi na pot.
Kako pogosto se to dejansko zgodi?
Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), objavljenih v njihovem uradnem priročniku Yellow Book za leto 2026, potovalna driska prizadene med 30 in 70 odstotki popotnikov v prvih dveh tednih potovanja, odvisno od destinacije in letnega časa. To je izjemno širok razpon, kar pove marsikaj o tem, kako zelo je tveganje odvisno od tega, kam natančno greš.
Konkretnejšo sliko ponuja raziskava, izvedena na popotnikih, ki so odhajali iz mesta Salt Lake City v ameriški zvezni državi Utah. Med 484 anketiranimi popotniki je skoraj četrtina (23 odstotkov) prijavila drisko med potovanjem, kar pomeni incidenco približno 1,1 epizode na vsakih 100 dni potovanja. Zanimivo je, da so avtorji raziskave zapisali, da driska pri večini ni bistveno vplivala na načrtovane aktivnosti in je po navadi minila v manj kot tednu dni.
Kaj je dejansko krivo?
Bakterije so daleč glavni krivec. Po podatkih CDC Yellow Book naj bi bile odgovorne za 75 do 90 odstotkov vseh primerov potovalne driske. Najpogostejši posamični povzročitelj je bakterija enterotoksigena Escherichia coli, sledijo pa ji Campylobacter jejuni (ki prevladuje predvsem v jugovzhodni Aziji), Shigella in različni sevi Salmonelle.
Virusi, med njimi predvsem norovirus, so odgovorni za dodatnih 10 do 25 odstotkov primerov in so pogosteje povezani z bruhanjem kot bakterijske okužbe. Protozojski povzročitelji, kot je parazit Giardia duodenalis, so odgovorni za približno 10 odstotkov diagnoz, predvsem pri popotnikih na daljših potovanjih, ker se ti simptomi razvijajo počasneje.
Kje je tveganje največje
Tveganje je največje v vročih in vlažnih podnebjih, kjer se bakterije razmnožujejo hitreje in kjer je higienska infrastruktura pogosto slabša. Večina Azije, Bližnjega vzhoda, Afrike, Mehike ter Srednje in Južne Amerike spada v to visoko tvegano kategorijo. Primarni vir okužbe je zaužitje s fekalijami onesnažene hrane ali vode, kar pomeni, da so najbolj tvegana mesta pogosto povezana s slabšo higieno pri pripravi in shranjevanju hrane, ne nujno z eksotičnostjo same kuhinje same po sebi. Zanimivo je, da je celo v visoko razvitih državah znano, da je bilo naročanje hrane v restavracijah povezano z izbruhi driske, povzročene z bakterijo Shigella sonnei, kar pomeni, da tveganje ni omejeno le na države v razvoju.
Dobra novica sredi vsega tega
Večina primerov potovalne driske je blaga in samoomejujoča — simptomi po navadi minejo v 2 do 5 dneh brez potrebe po zdravljenju z antibiotiki. Hospitalizacija je potrebna v manj kot 3 odstotkih vseh primerov, kar pomeni, da gre za neprijetno, a redko resno resnično zdravstveno tveganje. Priporočena preventiva ostaja klasična in dobro znana — pitje ustekleničene vode, izogibanje surovi hrani neznanega izvora in redno umivanje rok, čeprav novejše raziskave kažejo, da tudi najbolj dosledno upoštevanje teh pravil tveganja ne odpravi popolnoma, predvsem zaradi razširjenosti okužb prek hrane, pripravljene v restavracijah, na katero popotnik sam nima vpliva.
Kaj to pomeni za tvoje naslednje potovanje
Če greš na potovanje v bolj tvegano regijo, ni odveč s seboj vzeti oralne rehidracijske soli in preprostega zdravila proti driski, ne glede na to, kako previden nameravaš biti pri izbiri hrane. Statistika namreč jasno kaže, da tudi najbolj pazljivi popotniki ostajajo v razponu tveganja, ki ga preprosto ne morejo popolnoma izničiti — kar ni razlog za paniko, je pa dober razlog, da si vsaj osnovno pripravljen, preden odpotuješ.
