September je še zadnji mesec, ko si lahko privoščiš poslednji daljši oddih pred novim napornim študijskim letom in srbska prestolnica lahko ponudi mar sikaj: od izvrstne kulinarike, bogate kulturne in zgodovinske dediščine do pestrega nočnega življenja, vse po (zaenkrat) študentskemu budgetu zelo prijaznih cenah.
Mirni dnevi na plaži, divje noči ob balkanski glasbi, športne dejavnosti in krepke srbske jedi, ambiciozni gledališki festivali ali pivski praznik – Beograd je ena izmed evropskih prestolnic, ki pritegne s svojo očarljivo raznolikostjo in te ne pusti ravnodušnega.
Beograd je vsekakor mesto, ki ga moraš obiskati večkrat in mu dati priložnost, da te navduši.
Beograd kot križišče med Orientom in srednjo Evropo
Srbsko glavno mesto leži na ločnici med Vzhodom in Zahodom, že iz časa rimskega imperija je bil stičišče med srednjo Evropo, Balkanom in Orientom.
V Evropi ni veliko mest, ki bi se mogla ozreti na tako burno preteklost in se pohvaliti s tolikšnimi imeni v raznih jezikih, kot to velja za Beograd. Keltski in rimski Singidunum, bizantinski Singidon, v obdobju turške vladavine kot Hiša vojn; kot Beograd ali Belo mesto, je srbska prestolnica prvič imenovana šele leta 878.
Izpostavljena lega Beograda je že zgodaj zbudila apetite številnih evropskih osvajalcev, ki so si želeli prilastiti ta del ozemlja. Mesto so zaznamovale številne bitke, prav tako tudi selitve ljudstev in predvsem svetovne in balkanske vojne v 20. stoletju – na podobi mesta so še danes vidne brazgotine preteklosti.
Preplet jugo pridiha, starega Rima in sodobnosti
Staro, tradicionalno mestno jedro se razteza levo in desno od skoraj ravne osi od trga Slavije prek ulice Kralja Milana in Terezij, poteka po vedno živahni Knez Mihailovi ulici, namenjeni pešcem pa vse do parka Kalamegdan in mogočne Beograjske trdnjave.
Ta velja za najpomembnejšo znamenitost mesta. Leži na vzpetini nad sotočjem Save in Donave – zaradi svoje edinstvene lege je bila prostor številnim zgodovinsko pomembnim dogodkom za vso Srbijo in srednjo Evropo.
Pogled s trdnjavskega griča na ustje Save, Novi Beograd, Zemun in ravnice v daljavi za njim je enkraten. Ta kraj so že Turki zaradi lepega razgleda imenovali hrib za premišljevanje.
Novi Beograd, moderni Beograd
Moderni Novi Beograd je na levem bregu Save zrasel v drugi polovici 20. stoletja. Prej je bil ta del eno veliko sejmišče. Postopoma so zrasle stolpnice, veliko stanovanjsko naselje in ogromni trgovinski kompleksi.
Na tem bregu Save ima svoj sedež tudi Muzej sodobne umetnosti (Muzej savremene umetnosti), ki predstavlja najlepša umetniška dela nekdanje Jugoslavije iz 20. stoletja, razstavljeni so tudi eksponati sodobnejših srbskih in evropskih umetnikov: npr. Dada Đžuriča, Vlada Veličkovića, Miloša Šobajića, Ljuba Popovića in Marine Abramović. Zaloga za vse ljubitelje sodobne avantgarde v petih nadstropjih.
V Beograd na morje!?
Zlasti poleti je med domačini in turisti priljubljeno osvežujoče kopanje v beograjskem morju. Nekaj kilometrov iz središča so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja povezali savski otok Ada Ciganlija s kopnim. Tako je nastalo umetno jezero dolgo dobre 4 kilometre, vzdolž obale vabije številne restavracije in lokali, pestra je tudi športna ponudba; skratka pravo morsko letovišče skorajda sredi mestnega betona.
Še nekaj malega zgodovine Beograda
Spominska cerkev sv. Save je eden izmed novejših simbolov mesta. Največja sakralna stavba v Srbiji spada med deset največjih krščanskih cerkva na svetu in je največja pravoslavna cerkev na Balkanu. Na mestu, kjer danes stoji katedrala, naj bi Turki leta 1594 v opomin in svarilo srbskemu ljudstvu zažgali kosti njihovega najpomembnejšega svetnika Save, ki je bil prvi metropolit srbske cerkve. Cerkveni kompleks v srbsko-bizantinskem slogu so začeli graditi leta 1935, vojne in čas komunizma so njegovo gradnjo začasno zaustavili, tako da je bila gradnja končana šele leta 1989. Zraven stoji tudi Srbska narodna knjižnica.
Muzej istorije Jugoslavije (Muzej jugoslovanske zgodovine)
Kompleks, ki se združuje okoli Kuće Cveća (Hiše Cvetja), groba dosmrtnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita (1892-1980), je danes najbolj obiskan muzej v Srbiji. Poleg Tita je pokopana tudi njegova žena Jovanka, v dveh sosednjih prostorih pa je na ogled stalna razstava predvsem o času njegove smrti in vpliva, ki ga je imel nekdanji maršal. Za mavzolejem stoji Stari muzej s stalno razstavo moderne zgodovine jugoslovanskih narodov od nastanka skupne države leta 1918 do danes. Še bolj zanimiva je zbirka daril, umetnin in drugih predmetov, ki jih je Tito od številnih domačih in tujih državnikov in institucij prejemal v dar. Impozantna zbirka je izbor le 1 procenta vsega, kar je prejel v času svojega predsednikovanja.
Alt scena
Boemska četrt Skadarlija s pravim imenom Skadarska ulica je že od nekdaj zbirališče beograjskih intelektualcev in umetnikov. Tik na Narodnim gledališčem, sredi mesta utripa srce tradicionalnega, nočnega Beograda. Kljub prenovi je ulica ohranila svojo pristno podobo iz konca 19. stoletja: znamenita gostišča, vedno živahna glasba, poleti ulične predstave – pravi magnet za turiste in domačine. Tik ob njej se nahaja tudi Cetinjska, bolj sodobna urbana alternativna četrt – v slogu Metelkove ali danske Christianie, je s svojim alternativnim slogom morda še bolj privlačna za “predvsem” mlade obiskovalce.
Znak “?”
Najstarejša gostilna v Beogradu (zgrajena leta 1823) je spomeniško zaščitena. Zaradi spora s sosednjo cerkvijo v zvezi z imenom lokala je gostilničar pritrdil na hišo ploščo s preprostim vprašajem in ime je ostalo takšno vse do danes. Prepriča tradicionalna ponudba lokalne hrane in pijače po zelo dostopnih cenah, tudi ambient je v slogu pravih “srbskih kafan”.
September je v znamenju teatra
Zadnji teden v septembru se od leta 1967 začenja mednarodni gledališki festival BITEF (Beogradski internacionalni teatarski festival). Na več prizoriščih po vsem mestu nastopijo številni nagrajeni gledališki ansambli iz mnogih držav. S predstavami pogosto sodelujejo tudi slovenska gledališča. Letos bo festival potekal med 3. in 10. oktobrom. Več informacij dobiš na povezavi. Tudi sicer je Beograd zelo bogat z klasično in alternativno gledališko produkcijo: Narodno pozorište, Bitef teater, Pozorište Atelje 212, Jugoslovansko dramsko pozorište …
Novinar
