Frankfurt – stičišče različnih kultur

Prvi vtis, ki sem ga dobil ob prihodu v največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen, je bila neverjetna mešanica navdušenosti, prijetnosti in domačnosti.
Hkrati pa tudi fascinantne začudenosti oz. presenečenosti nad samim arhitekturnim videzom Frankfurta, saj me je kot v ostalih nemških mestih navdajal občutek urbanistične odprtosti. Večina stavb je namreč nizkih oz. obnovljenih, razen tistih nekaj »betonskih velikanov« v mestnem središču, ki bdijo nad preostalimi deli, izredno z drevesi bogatega mesta. Poleg tega pa je zanimiva značilnost Frankfurta, bolje rečeno njegovih prebivalcev, tudi pestra etnična oz. kulturna raznolikost, saj v milijonskem mestu najdemo kar 180 različnih narodnosti, kar mu doda poseben čar ter svetovljanski pridih.

Politični in ekonomski biser
Frankfurt, skozi katerega teče reka Majna, je bil v svoji zgodovini skorajda tisoč let pomembno nemško politično središče Rimskega cesarstva, leta 1848 pa je postal sedež prvega demokratično izvoljenega nemškega parlamenta, tako da ga še vedno nekateri (predvsem starejši domačini) smatrajo za neuradno nemško prestolnico, čeprav ta naziv sedaj pripada Berlinu. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto silovito bombardirano, vendar so si Frankfurtčani hitro opomogli in predvsem svoj gospodarski položaj samo še bolj okrepili ter se tako zavihteli na svetovni zemljevid gospodarsko pomembnih mest. Glavne storitvene dejavnosti, ki so doživele ogromen razvoj oz. vzpon, so bančništvo, borzno posredništvo, organizacija različnih sejmov in transport. V Frankfurtu ima poleg največjih svetovnih svoj sedež tudi Evropska centralna banka, ki »domuje« v eni izmed desetih stolpnic, 148 metrov visokem »Eurotowerju«. Naj omenim, da je najvišja zgradba telekomunikacijski stolp »Europaturm«, ki skupaj z anteno meri mogočnih 331 metrov, kjer so se včasih obiskovalci lahko tudi okrepčali v takrat najvišji frankfurtski restavraciji, v nočnih urah pa še zaplesali v diskoteki nad mestom, vendar so stolp leta 1999 zaprli za javnost.

Kot sem že dejal, so me visoki frankfurtski nebotičniki zelo presenetili, saj nisem pričakoval takšnega, predvsem za velika ameriška mesta značilnega stavbarskega/arhitekturnega stila, je pa to najbrž posledica močne koncentracije organizacij/podjetij iz »dežele svobodnih ljudi«; nič čudnega, da so mestu že nadeli vzdevek »Bankfurt« oz. »Mainhattan« (kombinacija imena reke in ameriškega finančnega središča). Ko smo ravno že pri značilnostih vodilne svetovne velesile onkraj velike luže, je zanimivo dejstvo, da so imeli Američani vse do leta 1993 svojo vojaško letalsko bazo locirano nedaleč stran, v trideset minut vožnje oddaljenem Wiesbadnu, katere začetki segajo v leto 1945, glavni namen ustanovitve »Lindsey Air Station« pa naj bi bil predvsem opravljanje mirovnih operacij na tem območju v času hladne vojne.

»Flughafen«, »Messe« …
Najbrž ste že vsi slišali, če ne celo kot potniki odleteli z oz. prileteli na enega največjih evropskih letališč, ki leži v neposredni bližini Frankfurta. Letališče je tako ogromno (skupaj meri kar 63 km2), da traja strokovno voden ogled z avtobusom kar eno uro, čeprav ob vseh zanimivostih, ki jih je moč videti, čas mine, kot bi trenil. Vsem, ki vas letalstvo zanima, vam ogled toplo priporočam, saj se zapeljete po celotnem letališkem kompleksu oz. ploščadi, kjer si lahko od blizu ogledate »ogromne jeklene ptice«, na vsake toliko časa pa se ustavite ter lahko opazujete in fotografirate pristajanje oz. vzletanje letal, ki se dogaja na vsakih 40 sekund. Prava paša za oči, še posebej tiste fotografske.
Zanimivo pa je tudi dogajanje v centru mesta, kjer lahko za trenutek dobiš občutek, da si se znašel v nemški verziji Amsterdama, saj so stare lesene tradicionalne zgradbe večinoma obnovljene, njihov odsev v reki Amstel, ups, Majni, pa na vsake toliko časa zamenja podoba ladijskega prometa, ki uporablja nemški rečni sistem za učinkovito transportiranje in povezavo z »morskimi pristanišči« na severu Nemčije. Našli boste tudi nekaj splavov, kjer si lahko privoščite vrček okusnega piva in pekovske dobrote oz. brezle (preste), ki jih pomažete s slastnim namazom, podobnim kajmaku.

Najbolj prepoznaven pa je seveda največji knjižni sejem na svetu, ki so ga lani v mesecu oktobru organizirali že 61. leto zapored, kjer je na ogled postavljenih več kot 400.000 knjig in drugih založniških produktov. Tradicija je, da vsako leto izberejo častnega gosta oz. državo, ki predstavlja rdečo nit sejemskega dogajanja (lani je bila to Kitajska), na pogovor pa tudi povabijo pomembnega oz. znanega pisatelja iz izbrane države. Svoja literarna dela pa vsako leto predstavi tudi nekaj slovenskih ustvarjalcev. Pomemben pa je tudi frankfurtski trgovski sejem, ki združuje v sebi razstavljavce z najrazličnejših področij, od avtomobilizma do lepotnih izdelkov.

Mesto pa mi bo še posebej ostalo v spominu zaradi navideznega sožitja različnih kultur/narodov, ki sem mu bil priča – ogromno je turških, italijanskih in azijskih priseljencev, ki jim družbo delajo tudi prebivalci bivših jugoslovanskih republik. Tako sem si med ogledovanjem mesta lahko privoščil okusen »döner kebab«, se ustavil na odličnem kapučinu in sladoledu ter mimogrede slišal kakšno »domačo« kletvico.
Frankfurt je danes postal globalna vas, kjer se prepletata tradicionalnost in sodobnost, ki se kažeta v arhitekturi, raznolikosti prebivalstva ter izredno pestrem kulinaričnem, kulturnem in izobraževalnem dogajanju, katerega del lahko postanete tudi vi. Več nadvse uporabnih in aktualnih informacij o tem živahnem in zabavnem mestu pa dobite na spletni strani www.inyourpocket.com.

Auf Wiedersehen!

Matej Molek

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.