FOV UM po besedah prodekanice Šprajc: Študentom se ves čas dogaja, tudi za naprej imamo zastavljene ideje

Fakulteta za organizacijske vede od spodaj
Foto: on fov um

Fakulteta za organizacijske vede (FOV) je članica Univerze v Mariboru (UM), a se kot edina fakulteta nahaja v Kranju, kjer izkorišča lokalno okolje. Fakulteta samostojno izvaja pet študijskih programov, ki pokrivajo področja organizacijskih ved in managementa.

Redna profesorica in rodekanica za izobraževalno dejavnost FOV Polona Šprajc l Vir: FOV UM
Redna profesorica in rodekanica za izobraževalno dejavnost FOV Polona Šprajc Foto: on fov um

A kot pravi naša sogovornica prodekanica za izobraževalno dejavnost na FOV Polona Šprajc, se vsi programi prepletajo in študentom nudijo širino znanja.

Da predstavimo stanje na fakulteti in še neodločenim dijakom pomagamo z odločitvijo, smo redno profesorico dr. Polono Šprajc povprašali med drugim o študiju na FOV, vzdušju, Erasmusu in nekaterih prednostih fakultete.

 

Začniva s tem, kaj študentom s svojimi študijskimi programi nudi vaša fakulteta. Kaj je tisto, kar jih želite naučiti oziroma kaj želite, da odnesejo od študija?

V prvi vrsti bi poudarila, da so vsi naši študijski programi interdisciplinarno naravnani. Vsi so krovno vezani na področje organizacijskih ved, ampak prepletenost programov omogoča študentom, da osvojijo vse stebre organizacije – kadrovski menedžment, informacijske sisteme, inženiring poslovnih sistemov. Na ta način poskušamo ustvarjati in jim dati znanja in kompetence, da bodo prišli do zaposlitve. Trg danes potrebuje povezovalna znanja, ne samo izključno tehnična, družboslovna ali o digitalizaciji, ampak povezava teh.

Za vsak vaš program razpisujete nekaj deset vpisnih mest, med 10 in 60. Gre torej za manjše skupine. Je odnos med profesorji in študenti bolj oseben?

Ja, absolutno. Imela sem študentski raziskovalni projekt, kjer so sodelovali tudi študenti drugih fakultet Univerze v Mariboru, kamor spada naša fakulteta. Tudi oni so izrazili, da je Univerza v Mariboru res prijazna oziroma individualno usmerjena, da imajo študenti občutek, da niso številke.

Torej bi rekli, da je dobro vzdušje na fakulteti?

Ja, študentom se trudimo ponuditi tudi širok spekter obštudijskih dejavnosti. Letos smo jih po dolgem času epidemije peljali na mednarodno strokovno ekskurzijo v Nemčijo. Interes je bil ogromen in presegel tisto, kar smo si lahko privoščili. Poleg tega konferenčna dejavnost, karierni center pa raznorazni dogodki, karierno usmerjeni itn. Dejansko se jim ves čas precej dogaja poleg predavanj in vaj.

Ko sva že pri obštudijski dejavnosti. Delujejo na vaši fakulteti tudi kakšna društva, pripravljate okrogle mize, poletne šole itd.?

Ravno septembra je potekala mednarodna poletna šola, imeli smo študente s Finske, Belgije, Nemčije, Romunije, Litve, Francije, Portugalske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške. Smo kar veseli za tak projekt, da se imajo naši študenti možnost resnično mednarodno povezovati.

Študenti imajo študentski svet, v okviru katerega sami formirajo različne dogodke. Tudi kot fakulteta jih vključujemo, pred petimi leti smo na primer postavili Tribuno o razvoju študija, tako da se ob vsakem koncu študijskega leta kot prodekanica dobim z vodjami študijskih programov in s predstavniki študentov, s katerimi podiskutiramo za nazaj in postavimo za naprej.

Poleg tega skušamo aktualne zadeve nuditi prek okroglih miz, študente povezovati v študijo primera, da se tudi na ta način srečajo z mednarodnimi kolegi in pa z delovnim okoljem.

Ko ste omenili sodobne načine, ste fakulteta s tradicijo – bili ste med ustanovnimi članicami UM, a svet se vsak dan spreminja. Med strateškimi cilji vaše fakultete glede izobraževalne dejavnosti ste navedli, da želite uporabljati in razvijati nove metode poučevanja ter sodobnih učnih okolij. Lahko navedete kakšen primer, kako se študijski proces spreminja, nove prakse oziroma na kakšen način se izraža ta sodobnost?

Posamezni učitelji se poslužujejo novejših načinov poučevanja od priprave do načinov izvajanja izpitov na daljavo. Vključujejo študije primera in študente tekom pedagoškega procesa spodbujajo h kreativnemu razmišljanju, da ni samo poslušanje in izpit.

Profesorji imajo možnost, da – predvsem na informacijskih sistemih, tudi na kadrovskih, izobraževalnih itn., – pristopijo z novimi pristopi, tudi preko spletne učilnice, ki vedno več omogoča. Poleg tega lahko študenti v dveh laboratorijih prek aparatur poskusijo, kako določene stvari, ki se jih učijo na teoretični ravni, delujejo v realnem okolju.

Fakulteta za organizacijske vede
Fakulteta za organizacijske vede Foto: on fov um

Vaša fakulteta spodbuja znanstveno-raziskovalno dejavnost. Imate veliko doktorskih študentov?

Število vpisnih mest za prvi letnik doktorskega študija na treh študijskih programih, ki jih ponujamo, je 3, 3 in 4. Ta mesta se kar zapolnjujejo skozi leta. Tudi interesa je precej, kar se vidi skozi vstopne intervjuje, ki jih izvajata vodja doktorskega študija in prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Gre pa kdo po prvih dveh stopnjah naprej v nekem varnem zavetju na tretjo stopnjo. Zato skušamo študentom in bodočim študentom povedati, kaj vse jih čaka in kako izgleda doktorski študij, da ni samo podaljšek, da še malo ostaneš na fakulteti.

Čas študija je odličen čas za mednarodne izkušnje. Imate dober program za Erasmus izmenjave? Prihajajo študentje k vam oziroma vaši radi hodijo v tujino?

Več hodijo v tujino, zaenkrat malo manj zaznavamo prihode iz tujine k nam, česar bi si želeli več. Fakulteta stoji v Kranju, ki ni Ljubljana ali Maribor. Marsikdaj se tisti, ki prihajajo iz tujine, odločajo, da bodo v centru dogajanja, kar ni Kranj. Spomnim se študentke iz Belgije, ki je bila žalostna, da je tukaj v relativno spalnem mestu in je prosila, če gre lahko v Maribor. Študentje iščejo tudi to izkušnjo, ne samo študija, ampak se trudimo, da bi povečevali prihode. Po epidemiji se bolj kaže interes naših študentov, da bi šli v tujino. Trudimo se najti povezave, da se jim pri nas priznajo predmeti, ki jih izberejo. Na to zagotovo gledamo s pozitivnim predznakom.

mize za študij v knjižnici na fakulteti
Foto: on fov um

V Kranju ste pozicionirani kot edina fakulteta. Dislociranost lahko predstavlja ovire, kaj pa je dobrega v tem? Kako izkoriščate prednosti lokalnega okolja?

Prednost je pozicija v gorenjskem okolju. Fakulteta sodeluje v projektu z Mestno občino Kranj in lokalnimi podjetji pri razvoju novega programa za usposabljanje s tem, kar podjetja iščejo. Podjetja, predvsem tehnološka, se po eni strani srečujejo s pomanjkanjem kadrov in znanja. Celoten univerzitetni prostor razumejo kot počasen, saj se ne more premikati, prestavljati in spreminjati kar tako.

Pozitiven je celoten gorenjski prostor ter neposredna bližina Avstrije in Italije. Ker smo del Univerze v Mariboru, pa se zgodi, da kdo vpraša, zakaj smo v Kranju in ne v Mariboru. Včasih se zgodi, da gre kdo tja na informativni dan.

Bi izpostavili kakšne še posebej ambiciozne (nekdanje) študente, ki so s svojimi dosežki pokazali, kaj vaša fakulteta nudi svojim študentom? Ste na nekatere še posebno ponosni.?

V preteklem letu je nekaj študentov magistrskega študija doseglo prvo mesto na konferenci in zdaj smo dobili nagrado za študentski projekt. Že na tej ravni se kaže, da so posamezniki, ki zelo izstopajo in se angažirajo že tekom študija.

Imamo pa tudi predstavnike na vodilnih delovnih mestih, med njimi prepoznavna imena, naši diplomanti se srečajo tudi v kakšni vladi, ker, kakor sem rekla na začetku, gre za širino znanj, ki omogoča velik razpon.

Na kaj ste še posebej ponosni v okviru svojega delovanja kot prodekanica?

Na to, da v zadnjih petih letih s kolegi in kolegicami vsako leto dvigujemo vpis študentov, da smo dvignili vpis rednih študentov tudi iz bivših držav Jugoslavije, ki prihajajo kot zelo dobri študenti, da smo krepko dvignili znanstveno-raziskovalno dejavnost sodelavcev in sodelavk ter dvignili nivo Erasmus in mednarodnih projektov.

Rezultati, ki nas definirajo zadnjih pet let, kažejo na to, da rastemo, se trudimo, se krepko angažiramo na vseh področjih, ki jih fakulteta pokriva; znanstveno-raziskovalno, pedagoško in strokovno delo, ki je povezovanje z gospodarstvom. Dober občutek je, da veš, da dobro delaš in tudi za naprej imamo ves čas zastavljene ideje, kaj bi lahko še naredili.

Prejšnji članekPreverite, zakaj je virus HPV nevaren in kako se zaščititi
Naslednji članekUsposabljanje za menedžerje mladinskih organizacij tudi letos

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.